Vlada izdala Uredbo o sistemih brezpilotnih zrakoplovov

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30
E: info.ukom@gov.si
www.ukom.gov.si, www.vlada.si

SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 28. julij 2016
98. redna seja Vlade RS
Vlada določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
preprečevanju nasilja v družini
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo Predloga Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini in poslala v obravnavo
Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.
Predlog zakona bo dopolnil oziroma posodobil obstoječi Zakona o preprečevanju nasilja v
družini, in sicer na način, da bo še bolj zaščitil žrtve nasilja v družini in izboljšal delovanje
državnih institucij pri obravnavanju tovrstnega nasilja. Novela natančneje opredeljuje nasilje v
družini in posodablja definicijo družinskih članov, izboljšuje koordinacijo in komunikacijo med
vsemi pristojnimi institucijami in organi ter izboljšuje postopke za obravnavo nasilja v družini.
Predlog ureja tiste določbe, ki so se do sedaj v praksi izkazale kot premalo učinkovite.
Nasilje v družini je splošni družbeni problem, saj posega v temeljne človekove pravice in
predstavlja grobo zlorabo moči ene osebe nad drugo. V primerjavi z nekaterimi drugimi
evropskimi državami je ozaveščenost strokovne in laične javnosti do te oblike nasilja v
Sloveniji še vedno na nizki ravni. V zadnjem desetletju so sicer bili narejeni veliki koraki na
področju obravnavanja in preprečevanja nasilja v družini, zlasti s sprejemom Zakon o
preprečevanju nasilja v družini leta 2008. V letu 2015 je bila oblikovana široka medresorska
delovna skupina, ki je vključevala tako predstavnike resorjev za obravnavo nasilja v družini, kot
tudi predstavnike izvajalcev, sodišč in nevladnih organizacij. Namen delovne skupine je bil, da
preuči izkušnje z izvajanjem zakona in pripravi predlog novele, s katero bi veljavni zakon
nadgradili in izboljšali delovanje državnih institucij pri obravnavanju nasilja v družini in zaščiti
žrtev.
Ključni cilj predloga zakona je dopolnitev in natančnejša ureditev tistih določb, ki so se do
sedaj v praksi izkazale kot problematične in premalo učinkovite. Predlog zakona med drugim
prinaša razširitev opredelitve družinskih članov. V praksi se je zaznalo več primerov, ko je do
nasilja prihajalo med osebami, ki so bile v določenem partnerskem ali intimnem razmerju, pa
jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno izmed kategorij družinskih članov po obstoječem zakonu.
Širi se tudi opredelitev nasilja v družini, saj se za nasilje šteje že grožnja z nasiljem. Za fizično
nasilje se po predlogu šteje tudi prisiljevanje v delo, za spolno nasilje pa objavljanje spolnih
vsebin o žrtvi. Dodaja se povsem nova oblika družinskega nasilja zalezovanje. Novela prinaša
eksplicitno prepoved nasilja v družini in prepoved telesnega kaznovanja otrok, kar je ena
izmed neizpolnjenih zavez Slovenije, na katero nas je že večkrat opozoril Svet Evrope.
Natančneje se določajo tudi možnosti ukrepanja pristojnih organov, to je policije in sodišč.
Sodišča bodo imela na voljo več možnih ukrepov za zaščito žrtev, zlasti takšnih za zaščito
otrok. Med organe in organizacije, ki so dolžne podati prijavo o nasilju, pa se vključuje tudi
druge izvajalce storitev na področju socialnega varstva, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, ki
se jim določa vlogo in naloge pri obravnavi nasilja v družini.
Vir: MDDSZ
Vlada določila besedilo predloga Zakona o lekarniški dejavnosti
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o lekarniški dejavnosti in ga
poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS, po rednem postopku.
Trenutni Zakon o lekarniški dejavnosti je (Zakon) bil sprejet leta 1992, predlog Zakon pa
ureditev področja lekarniške dejavnosti prilagaja spremembam, ki so v sistemu nastale zaradi
siceršnjega razvoja družbe, farmacevtske in medicinske znanosti. Temeljni cilj predloga
Zakona je odpraviti nedorečenosti in pomanjkljivosti sedanje ureditve.
Predlog Zakon izrecno določa, da se lekarniška dejavnost izvaja kot javna zdravstvena služba,
torej na nepridobiten način.
Predlog zakona prvič na zakonski ravni ureja kriterije za mrežo lekarniške dejavnosti. Mrežo
lekarniške dejavnosti v skladu z določili predloga Zakona zagotavlja na primarni ravni občina
ali več sosednjih občin, na sekundarni in terciarni ravni pa država.
Predlog zakona določa izvajalce lekarniške dejavnosti in predpisuje, da lekarniško dejavnost
izvajajo javni lekarniški zavodi, fizične ali pravne osebe s koncesijo za opravljanje lekarniške
dejavnosti, bolnišnice, učna lekarna, lekarna v okviru vojske na podlagi dovoljenja za izvajanje
lekarniške dejavnosti.
V predlogu Zakona je omejitev pri preskrbi z zdravili ter prepoved t. i. vertikalnega povezovanja
izvajalcev lekarniške dejavnosti s pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost industrijske
izdelave zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in
ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki. Ob
tem izvajalec lekarniške dejavnosti tudi ne sme biti imetnik dovoljenja za promet z zdravilom.
Predlog Zakona podrobno določa statusna vprašanja javnega lekarniškega zakona, obveznosti
ustanovitelja, vsebino akta o ustanoviti in statuta ter organe javnega zavoda in pogoje za
zasedbo delovnega mesta direktorja. Podrobno in na novo se ureja koncesija za opravljanje
lekarniške dejavnosti in pogoje, ki jih mora izpolnjevati vodja lekarne.
Zakon opredeljuje farmacevtske strokovne delavce, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, in
postopek za podeljevanje in podaljšanje veljavnosti licence, ki jo podeljuje in odvzema
Lekarniška zbornica Slovenije. Lekarniška zbornica Slovenije je stanovska organizacija, v
katero se izvajalci lekarniške dejavnosti, magistri farmacije in drugi strokovni delavci združujejo
prostovoljno.
Zakon natančno določa magistralna in galenska zdravila ter pogoje za izdelavo. Uvajata se
kontrola in nadzor pristojnega organa za zdravila (JAZMP) na področju galenskih zdravil.
Vir: MZ
Vlada izdala Uredbo o sistemih brezpilotnih zrakoplovov
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, s katero je
določila splošne tehnične in operativne pogoje za varno uporabo brezpilotnih zrakoplovov,
sistema brezpilotnih zrakoplovov in letalskih modelov ter pogoje, ki veljajo za osebe, ki
sodelujejo pri upravljanju teh zrakoplovov in sistemov. Prav tako je določila tudi izvajanje
letalskih dejavnosti, nadzor nad izvajanjem te uredbe in kazenske določbe.
Določbe te uredbe se ne uporabljajo za sisteme brezpilotnih zrakoplovov namenjenih
opravljanju vojaške, carinske, policijske, iskalne, reševalne in gasilske dejavnosti, dejavnosti
obalnih služb ali podobnih dejavnosti. Bodo pa v vsakem primeru dolžni ravnati skladno s
postopki in predpisi, ki veljajo za splošni zračni promet znotraj zračnega prostora Republike
Slovenije, predpisanimi v uredbi.
Z uredbo se omogoči prosta uporaba brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso 500
gramov ali manj, če se z njimi ne izvajajo letalske dejavnosti, torej se za te vrste brezpilotnih
zrakoplovov ne zahteva upoštevanje določb uredbe. Upravljavci brezpilotnih zrakoplovov z
vzletno operativno maso 500 gramov ali manj, če se z njimi ne izvajajo letalske dejavnosti,
tako na primer niso dolžni upoštevati pravil letenja, identifikacije zrakoplovov …
Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov je bila v času strokovne priprave usklajena z vsemi
zainteresiranimi deležniki, preko e-demokracije in na javnem posvetu ter medresorsko
usklajevana.
Informacijska pooblaščenka je bila vključena že v fazi strokovne priprave uredbe, predvsem na
področju zbiranja podatkov, snemanja iz zraka in uporabe tako pridobljenih podatkov v smislu
varovanja zasebnosti.
Uredba sledi usmeritvam EU in je primerljiva z rešitvami v državah EU. V nekaterih rešitvah pa
je tudi modernejša, saj so upoštevane tudi aktualne tehnične rešitve na tem tehnološko zelo
hitro rastočem področju civilnega letalstva v svetu.
Vir: MzI
Nastanitev mladoletnikov brez spremstva v dijaških domovih v Postojni in Novi Gorici
Mladoletniki brez spremstva so najbolj občutljiva kategorija ranljivih oseb, ki potrebuje
celodnevno strokovno obravnavo, ločeno in s tem tudi varno nastanitev. Vlada Republike
Slovenije je na današnji seji sprejela sklep, da se mladoletnikom brez spremstva, ki v Republiki
Sloveniji prebivajo nezakonito ali imajo status prosilca za mednarodno zaščito ali status osebe
z mednarodno zaščito, za obdobje od 1. 8. 2016 do 31. 7. 2017 zagotavlja ustrezna nastanitev
v javnih dijaških domovih v obliki pilotnega projekta, in sicer v dijaških domovih v Postojni in
Novi Gorici.
Pilotni projekt koordinira Ministrstvo za notranje zadeve. Po enem letu izvajanja pilotnega
projekta bo pripravljena celovita evalvacija, ki bo pripomogla k razvoju boljših sistemskih
rešitev za ustrezno nastanitev navedenih kategorij mladoletnikov brez spremstva v Republiki
Sloveniji.
Oblike in vsebino strokovnega dela z mladoletniki brez spremstva določijo Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti in Ministrstvo za notranje zadeve. Oblike in vsebina strokovnega dela z mladoletniki
brez spremstva, Pravila bivanja mladoletnikov brez spremstva v dijaških domovih in
Stroškovnik nastanitve in strokovnega dela se sprejmejo v roku enega meseca od sprejetja
sklepov.
Za izvajanje strokovnega dela se dijaškima domovoma dovoli zaposlitev strokovnih in
administrativno-tehničnih delavcev.
Vir: MNZ
Prevodi vseh pomembnejših zakonov bodo dostopni v vsaj enem tujem jeziku
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o izvajanju projekta sistematičnega
prevajanja pomembnejše slovenske zakonodaje v angleščino. Hkrati je Službi vlade za
zakonodajo naložila, da začne z uresničevanjem druge faze projekta, ki zajema prevajanje,
redigiranje in lektoriranje najpomembnejših predpisov in bo predvidoma zaključena v dveh
letih. S tem bo uresničen pomemben cilj širše dostopnosti pravnega reda Republike Slovenije
v vsaj enem tujem jeziku.
V prvi fazi je Služba vlade za zakonodajo izvedla vse potrebne pripravljalne naloge in pripravila
oceno potrebnih sredstev. V okviru druge faze pa bo služba začela z dejanskim prevajanjem,
redigiranjem in lektoriranjem sistemsko pomembnih predpisov v angleščino. Vsi prevedeni
predpisi bodo dostopni na spletni strani Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije
(PIS). Zaključek projekta bo imel vsekakor zelo pozitivne učinke ne samo na spodbujanje tujih
investicij, temveč tudi na lažje vključevanje tuje govorečih oseb v družbeno, gospodarsko in
socialno okolje Republike Slovenije.
Vir: SZ
Vlada izdala Uredbo o pogojih in merilih za dodelitev pomoči letališčem državnega
pomena
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o pogojih in merilih za dodelitev pomoči letališčem
državnega pomena.
Zaradi določb Smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom, ki za naš pravni
red niso zavezujoče, so pa zavezujoče za izdajatelja, torej Evropsko komisijo, se je nedavno
spreminjal Zakon o letalstvu. Obstajal je resen dvom, da ne bi Evropska komisija soglašala, da
se obratovanje slovenskih javnih letališč državnega pomena (Letališče Portorož in Letališče
Edvarda Rusjana Maribor) zagotovi v pogojih storitev splošnega gospodarskega pomena, kar
posledično pomeni, da je edina možna in dovoljena rešitev (državna) pomoč v obliki finančne
pomoči za tekoče poslovanje. Določba do takrat veljavnega zakona o letalstvu pa tega ni
dopuščala.
Zakon o letalstvu sedaj določa, da se obratovanje javnega letališča lahko financira iz javnih
sredstev kot pomoč letališčem za tekoče poslovanje v skladu s smernicami. Prav tako določa,
da vlada z uredbo podrobneje predpiše pogoje in merila dodelitve pomoči letališčem za tekoče
poslovanje.
Sprejeta uredba določa pogoje in merila za dodelitev pomoči za tekoče poslovanje obratovalcu
letališča državnega pomena v skladu s smernicami in dodelitev pomoči de minimis pod pogoji
uredbe Evropske komisije.
Vir: MzI
Vlada izdala Uredbo o koncesiji za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe v
posebnih prilagojenih tehnikah za slepe in slabovidne
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o koncesiji za izvajanje knjižnične dejavnosti kot
javne službe v posebnih prilagojenih tehnikah za slepe in slabovidne (v nadaljnjem besedilu:
uredba). Uredba bo omogočila, da se bodo aktivnosti in storitve za izboljšanje pogojev za
zagotavljanje dostopa slepim in slabovidnim do publikacij izvajale koordinirano v sklopu
knjižnične dejavnosti kot javne službe na podlagi koncesije. Z uredbo se določajo predmet,
pogoji in postopek podeljevanja koncesije.
Ministrstvo za kulturo je glede na vse večje potrebe po zagotavljanju specializiranih knjižničnih
storitev za slepe, slabovidne ter druge osebe z motnjami branja, že izvedlo določene aktivnosti
za izboljšanje pogojev za knjižnične storitve za slepe in slabovidne državljane. S podelitvijo
koncesije za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe v posebnih prilagojenih tehnikah
za slepe in slabovidne na podlagi uredbe bodo podani pogoji za izvajanje in koordiniranje
knjižničnih storitev za slepe in slabovidne tudi v širšem okviru slovenske knjižnične javne
službe. Ustrezna organizacija in delovanje osrednje knjižnice slepih in slabovidnih je pogoj za
celostno informiranost, dostop do kulturnih dobrin in za usposabljanje slepih in slabovidnih za
njihovo enakopravno vključevanje v družbo. S povečanjem obsega, dostopnosti in kakovosti
vseh vrst informacij in publikacij v slepim in slabovidnim prilagojenih sodobnih tehnikah in
tehnologijah bo podana tudi možnost za dostopnejšo knjižnično javno službo. S tem bodo tudi
slepim, slabovidnim in drugim osebam z motnjami branja zagotovljeni pogoji, v katerih bodo
krepili lastno socialno vključenost in povečali svoje možnosti za vstop na trg dela.
Vir: MK
Vlada sprejela Akciji načrt za ustanovitev Probacijske službe
Vlada RS se je pred letom dni, na seji dne 27.7. 2015, seznanila z informacijo o potrebi po
vzpostavitvi probacije kot dela sistema izvrševanja kazenskih sankcij. Z namenom ureditve
področja je minister za pravosodje imenoval člane medresorske projektne skupine, katere
naloga je bila priprava predloga gradiva vseh potrebnih institucionalnih in normativnih
sprememb ter akcijski načrt ustanovitve probacijske službe v Sloveniji.
Medresorska projektna skupina je analizirala obstoječe stanje v Republiki Sloveniji na področju
izvrševanja alternativnih kazenskih sankcij, pri čemer so člani projektne skupine pripravili
poročila o obstoječem stanju, s kritičnimi ugotovitvami in predlogi za nadaljnjo ureditev
področja, prav tako so izpolnili vprašalnik, ki je bil ciljno usmerjen v preučitev uporabe
posameznih institutov, ki jih pozna slovenska kazenska zakonodaja. Naloge ožje delovne
skupine so bile usmerjene v preučitev ureditve v tujini, v analizo normativnih in institucionalnih
okvirjev delovanja probacijske službe, oblikovanje predloga vseh potrebnih ukrepov za
ustanovitev probacijske službe v Sloveniji ter ga predstavila medresorski projektni skupini.
Medresorska skupina je 16. 05. 2016 podprla predlog akcijskega načrta ustanovitve
probacijske službe v Republiki Sloveniji.
Z ustanovitvijo probacijske službe bo Republika Slovenija pridobila enovito nacionalno
probacijsko službo, kot jo poznajo drugod v Evropi. Vrsta probacijskih aktivnosti, ki jih sedaj
izvršuje več nosilcev, bo tako izvrševala specializirana strokovna institucija, s tem se bo
povečala učinkovitost izvrševanja skupnostnih sankcij ter kazensko-pravnega sistema v celoti.
Akcijski načrt daje izhodišča in korake za ustanovitev enovite nacionalne probacijske službe
ter zajema:
• povzetek ugotovitev analize obstoječega stanja na področju alternativnih sankcij in
ukrepov s ključnimi ugotovitvami,
• opredelitev poslanstva probacijske službe,
• opredelitev temeljnih ciljev probacijske službe,
• opredelitev nalog probacijske službe in opredelitev nalog, ki jih bo izvajal centralni
urad (oz. generalni urad),
• predlog institucionalne organiziranosti,
• predlog kadrovskega načrta in opredelitev potrebnih znanj in kompetenc
strokovnjakov, ki delajo na področju alternativnih sankcij in ukrepov, programe
usposabljanja oz. izobraževanja,
• oceno predvidenih stroškov delovanja službe,
• predlog normativnih sprememb,
• predlog potrebnih nadaljnjih ukrepov.
Vir: MP
Vlada sprejela Državni program upravljanja varnosti v civilnem letalstvu
Vlada RS je na današnji seji sprejela Državni program upravljanja varnosti v civilnem letalstvu.
Minister za infrastrukturo, ki je pristojen tudi za letalstvo, pa mora v 6 mesecih po uveljavitvi
tega programa sprejeti plan implementacije letalskega državnega varnostnega programa.
Državni program upravljanja varnosti v civilnem letalstvu ureja varnostno politiko in cilje
varnosti letalskega prometa v Republiki Sloveniji, upravljanje z varnostnimi tveganji,
zagotavljanje varnosti v letalstvu, promocijo varnosti letalstva ter kazalnike varnostne
uspešnosti.
ICAO standardi in priporočena praksa (SARPs), ki so vsebovani v aneksih Konvencije o
mednarodnem civilnem letalstvu, zahtevajo od držav članic, da vzpostavijo Državni program
upravljanja varnosti v civilnem letalstvu z namenom doseganja sprejemljive ravni varnosti (ang.
Acceptable Level of Safety – ALoS) v civilnem letalstvu. ICAO opisuje državni program
upravljanja varnosti kot integriran sklop predpisov in aktivnosti usmerjenih v dvig ravni varnosti.
Državni program upravljanja varnosti v civilnem letalstvu mora opisati pravila in dejavnosti za
upravljanje varnosti v državi članici.
Vir: MzI
Vlada sprejela Strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016-2020
Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 (ReNPVŠ 2011-2020)
opredeljuje internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva kot eno od ključnih področij za
njegov nadaljnji razvoj. Zato je 28. ukrep resolucije nalagal ministrstvu, pristojnemu za visoko
šolstvo, pripravo nacionalne strategije za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva.
Strategija temelji na viziji internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora, kot je
opredeljena v ciljih resolucije, in sicer da bo leta 2020 slovensko visoko šolstvo del globalnega
visokošolskega prostora, ki bo svojo kakovost nenehno izboljševalo v sodelovanju z najboljšimi
tujimi institucijami. S tem bo postalo prepoznaven mednarodni center znanja in privlačna
destinacija za visokošolski študij ter za pedagoško, znanstveno-raziskovalno in strokovno delo
tujih študentov in strokovnjakov.
Strategija internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora je za uresničitev vizije
usmerjena v pet ključnih področij:
• mobilnost kot ključni del slovenske visokošolske skupnosti, odprte v mednarodno
okolje,
• kakovostno mednarodno znanstveno-raziskovalno in razvojno sodelovanje,
• spodbujanje razvoja medkulturnih kompetenc,
• ciljna usmerjenost v prednostne regije in države,
• promocija, podpora ter spremljanje Strategije internacionalizacije slovenskega
visokega šolstva.
Za izvajanje strategije je sprejet Akcijski načrt 2016-2018, ki ima 25 ciljev ter več kot 50
ukrepov v skupni vrednosti cca 57 mio EUR, od tega cca 18 mio EUR za mednarodno
znanstveno raziskovalno in razvojno sodelovanje.
Drugi Akcijski načrt 2018-2020 pa bo pripravljen na osnovi evalvacije prvega ter v skladu s
predvidenimi proračunskimi in kohezijskimi sredstvi za naslednje obdobje.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju
Vlada RS je na današnji seji sprejela poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije v
prvi polovici letošnjega leta in ga posredovala DZ. Prihodki državnega proračuna so do konca
junija dosegli 4,17 milijarde evrov, odhodki pa 4,56 milijarde evrov.
Prihodki državnega proračuna so do konca junija dosegli 4,17 milijarde evrov oz. slabih 48
odstotkov sprejetega proračuna za leto 2016, odhodki pa 4,56 milijarde evrov oz. 47,8
odstotka sprejetega proračuna. Proračunski primanjkljaj v prvem polletju tako znaša 390
milijonov evrov.
Na računu finančnih terjatev in naložb so prejemki dosegli 425,9 milijona evrov, kar predstavlja
114,8 odstotka načrtovanih, predvsem zaradi prejetih kupnin od prodaje delnic v Novi Kreditni
banki Maribor. Izdatki na računu finančnih terjatev in naložb so bili do konca junija realizirani v
višini 64,8 milijona evrov, kar je 7,8 odstotka načrtovanih.
Dolg državnega proračuna, ki je konec leta 2015 znašal 27,28 milijarde evrov oz. 70,8 % BDP,
se je od 1. januarja do 30. junija letos povečal za 491 milijonov evrov, tako da je 30. junija
znašal 27,77 milijarde evrov oz. 70,1 % BDP. Za oceno BDP je bila uporabljena pomladanska
napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Državni proračun je tudi v prvi polovici letošnjega leta ustvaril neto proračunski presežek do
proračuna EU, in sicer v višini 85,2 milijona evrov.
Trenutne ocene kažejo, da bi skupni prihodki državnega proračuna do konca letošnjega leta
lahko dosegli 8,49 milijarde evrov, kar bi bilo za 29,6 milijona evrov oz. za 0,4 odstotka manj
od realiziranih prihodkov lanskega proračuna in za okoli 209,5 milijona evrov oz. 2,4 odstotka
manj od napovedanih prihodkov v sprejetem proračunu za letošnje leto.
Skupni odhodki državnega proračuna bi lahko po ocenah do konca leta dosegli 9,23 milijarde
evrov, kar je za slabih 565 milijonov evrov oz. za 5,8 odstotka manj od realiziranih odhodkov v
lanskem letu in za okoli 307,4 milijona evrov oz. 3,2 odstotka manj od načrtovanih odhodkov v
sprejetem proračunu 2016.
Ker določenih obveznosti in sprememb predvidenih ukrepov ob pripravi in sprejemanju
proračuna za letošnje leto ni bilo mogoče predvideti, ocenjujemo, da bo treba do konca leta
dodatno zagotoviti pravice porabe za nekatere namene, kot so plačila v proračun EU v višini
62,6 milijona evrov in povrnitev upravičenih stroškov Slovenskim železnicam zaradi žleda v
višini 26,9 milijona evrov.
Ob tem poudarjamo, da je v danih javnofinančnih zavezah in zakonskih okvirih rešitve na
odhodkovni strani možno iskati predvsem v določanju prioritet in izvajanju prerazporeditev
pravic porabe. Kot je bilo omenjeno, se ocenjuje nižja realizacija na ekonomskih namenih
porabe, iz katere se bo lahko zagotovilo pravice porabe za namene, kjer jih je treba dodatno
zagotoviti.
Vir: MF
Vlada se je seznanila s poročilom o davčnem dolgu
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s stanjem in gibanjem davčnega dolga po
stanju na dan 30. junij 2016. Davčni dolg se je v prvem polletju 2016 znižal za 3 %.
Vlada RS mora Državnemu zboru dvakrat letno posredovati podatke o stanju in gibanju
davčnega dolga, in sicer hkrati s predložitvijo predloga zaključnega računa proračuna za
posamezno leto v revizijo računskemu sodišču in hkrati s poročilom o polletnem izvrševanju
državnega proračuna.
Na dan 30. 6. 2016 znaša davčni dolg 1.345.449.681 EUR. Davčni dolg je sestavljen iz
aktivnega dolga v višini 723.064.626 EUR (53,7 %) in pogojno izterljivega dolga v višini
622.385.055 EUR (46,3 %).
V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015, se je davčni dolg v prvem polletju 2016 znižal za
41.215.365 EUR (3 %). Pri aktivnem dolgu je zaznati znižanje dolga za 33.535.293 EUR (4,4
%), pri pogojno izterljivem dolgu pa za 7.680.072 EUR (1,2 %).
Največji delež davčnega dolga pripada proračunu države, in sicer 66,6 odstotka. Sledi
blagajna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z 20,4-odstotnim deležem, blagajna
Zavoda za zdravstveno zavarovanje z 9,9-odstotnim deležem ter proračuni občin z 3,1-
odstotnim deležem dolga.
Vir: MF
Vlada spremenila in dopolnila sklep o spremembah državnega proračuna za leto 2017 in
pripravi proračuna za leto 2018
Vlada RS je na današnji redni spremenila in dopolnila sklep s seje vlade, z dne 23. junij, in
sicer je za proračunske porabnike predvidela nova roka za pripravo predlogov finančnih
načrtov ter njihove obrazložitve.
Vlada RS je dne 23. junija 2016 obravnavala in sprejela izhodišča za spremembe državnega
proračuna za leto 2017 in pripravo proračuna za leto 2018 ter razrez proračunskih izdatkov po
posameznih proračunskih porabnikih. Zastavljena časovnica je predvidevala, da bodo
proračunski porabniki v sodelovanju z ministrstvom za finance do 29. julija pripravili predloge
finančnih načrtov z obrazložitvami in potrebnimi ukrepi, pri čemer bodo morali pri načrtovanju
porabe upoštevati obseg v razrezu določenih sredstev.
Danes je Vlada RS določila, da se sklep z dne 23. junij 2016 spremeni in dopolni. Nova
časovnica predvideva, da bodo proračunski porabniki v sodelovanju z ministrstvom za finance
do 5. avgusta pripravili predloge finančnih načrtov. Rok za pripravo obrazložitve predlogov
finančnih načrtov pa je 19. avgust 2016.
Ministrstvo za finance bo z vsebino tega sklepa seznanilo nevladne in pravosodne uporabnike
državnega proračuna.
Vir: MF
Vlada sprejela nov sklep o uporabi letala Falcon 200 EX
Vlada je na današnji seji na predlog Ministrstva za obrambo sprejela nov sklep o uporabi letala
Falcon 200 EX sprejela naslednji sklep.
1. Letalo Falcon 2000 EX se v času, ko se ne uporablja v sistemu ATARES ter za VIPprevoze
na podlagi dvostranskih dogovorov z državami članicami Nata in EU,
uporablja tudi kot državni zrakoplov za opravljanje nekomercialnih letalskih prevozov
za državne organe in Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv
Slovenija Transplant kot posrednega proračunskega uporabnika.
2. Vlada Republike Slovenije je kot upravičence za uporabo letala Falcon 2000 EX za
izvajanje protokolarnih prevozov za uradne in delovne obiske v tujini določila
predsednika Republike Slovenije, predsednika Državnega zbora Republike Slovenije,
predsednika Vlade Republike Slovenije, predsednika Državnega sveta Republike
Slovenije, predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, predsednika
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, varuha človekovih pravic Republike Slovenije
in člane Vlade Republike Slovenije.
Letalo Falcon 2000 EX se lahko uporablja tudi za druge prevoze za državne organe
pod pogojem iz 1. točke tega sklepa oziroma če se s tem zagotavlja boljša
izkoriščenost letala ob izvajanju prevozov iz prejšnjega odstavka.
3. Letalski prevoz z letalom Falcon 2000 EX se za potrebe iz prejšnje točke opravi na
podlagi pisnega naročila ministra ali predstojnika drugega državnega organa oziroma
osebe, ki jo j te pooblastil, in z odobritvijo ministra za obrambo.
4. Vlada RS je sklenila, da Ministrstvo za obrambo na podlagi razporejenih finančnih
sredstev s sklepom Vlade RS z dne 14. 6. 2016 do konca leta 2016 zagotovi 100 ur
letalskih prevozov z letalom Falcon 2000 EX za upravičence iz prvega odstavka 2.
točke tega sklepa.
5. Vlada RS je naložila Ministrstvu za obrambo, da v finančnih načrtih za leti 2017 in
2018 pri proračunskem uporabniku Slovenska vojska na posebni proračunski postavki,
ki se odpre v ta namen, načrtuje sredstva za izvedbo 400 ur letalskih prevozov z
letalom Falcon 2000 EX na leto za upravičence iz prvega odstavka 2. točke tega
sklepa.
6. V okviru finančnih sredstev iz 4. in 5. točke tega sklepa se zagotavlja kritje stroškov
goriva, letaliških pristojbin, letališke oskrbe, posadke ter tekočega vzdrževanja.
Dodatne stroške, določene v Ceniku letalskih prevozov z letalom Falcon 2000 EX, v
celoti krije naročnik prevoza.
7. Sklep Vlade Republike Slovenije številka z dne 11. 7. 2013 in 2. ter 3. točka sklepa
Vlade RS številka z dne 10. 3. 2015 se z dnem sprejema tega sklepa razveljavijo.
Vir: MO
Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom sporazuma o vaji Kragulj Thunder 2016
Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z Informacijo o nameravanem
podpisu Sporazuma med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Letalskimi silami
Združenih držav Amerike v Evropi o podpori med vajo Kragulj Thunder 2016.
Med 22. in 29. avgustom 2016 bo na ozemlju RS, deloma pa tudi na ozemlju Zvezne republike
Nemčije – ZRN, potekala vaja Kragulj Thunder 2016, ki se je bodo udeležili pripadniki
Slovenske vojske in pripadniki Letalskih sil Združenih držav Amerike v Evropi (USAFE).
Namen vaje je uriti taktične postopke ob strateških premikih oboroženih sil ZDA in te postopke
predstaviti pripadnikom SV. Gre predvsem za usposabljanje iz logistične zagotovitve na
območjih delovanja, s poudarkom na postavitvah začasnih letaliških zmogljivosti.
Vaja bo potekala na ozemlju RS, in sicer na območju Cerkelj ob Krki, Novega mesta in Slovenj
Gradca. Deloma bo potekala tudi v ameriški zračni bazi v Ramsteinu v ZRN, kamor bo
napotenih do 20 pripadnikov SV za izvedbo padalskega usposabljanja.
Sporazum med Ministrstvom za obrambo RS in Letalskimi silami Združenih držav Amerike v
Evropi o podpori med vajo Kragulj Thunder 2016 določa dolžnosti udeležencev in splošna
načela izvajanja vaje Kragulj Thunder 2016. Ureja zlasti pravne vidike vaje, poveljevanje,
nadzor in komunikacije, podporo države gostiteljice in logistično podporo, vključno z
zdravstveno oskrbo, posebej pa ureja tudi napotitev pripadnikov SV na del vaje, ki bo potekal v
ZRN.
Vir: MO
Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom tehničnega sporazuma o vaji Brave
Warrior 2016
Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z Informacijo o nameravanem
podpisu Tehničnega sporazuma med Ministrstvom za obrambo Madžarske, Ministrstvom za
obrambo Republike Hrvaške, Ministrstvom za obrambo Slovaške republike, Ministrstvom za
obrambo Republike Slovenije, Ministrstvom za obrambo Romunije, Ministrstvom za obrambo
Ukrajine in Kopenskimi silami ZDA za Evropo o vaji Brave Warrior 2016.
Mednarodna vojaška vaja Brave Warrior 2016 bo potekala od 1. septembra do 12. oktobra
2016. Slovenska vojska bo na vaji sodelovala z bataljonskim poveljstvom 72. brigade, četnimi
odzivnimi celicami in dvema častnikoma za povezavo, ki bosta edina napotena na ozemlje
Madžarske, sicer pa bo SV na vaji prek povezave med simulacijskima centroma za
usposabljanje obeh držav sodelovala z ozemlja RS.
Del vaje, in sicer računalniško podprta in štabna vaja, bo potekal tudi na ozemlju RS. Za
izvajanje teh aktivnosti bo k nam napotenih do 15 predstavnikov obrambnega ministrstva
Madžarske, ki jim bo RS zagotavljala podporo države gostiteljice.
Tehnični sporazum med Ministrstvom za obrambo Madžarske, Ministrstvom za obrambo
Republike Hrvaške, Ministrstvom za obrambo Slovaške republike, Ministrstvom za obrambo
Republike Slovenije, Ministrstvom za obrambo Romunije, Ministrstvom za obrambo Ukrajine in
Kopenskimi silami ZDA za Evropo o vaji Brave Warrior 2016 določa postopke in opredeljuje
način izvedbe vaje. Opredeljuje medsebojne obveznosti sodelujočih držav za izvedbo vaje,
predvsem pa podporo države gostiteljice, ki jo bo sodelujočim državam zagotavljala
Madžarska. Tehnični sporazum v 14. členu ureja tudi razmerja med Madžarsko in RS za del
aktivnosti računalniško podprte in štabne vaje, ki bo na ozemlju RS. Status sil bo urejen
skladno z določili Sporazuma med državami pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o
statusu njihovih sil (Nato SOFA).
Vir: MO
Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom tehničnega dogovora o vaji Ample
Strike 2016
Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z Informacijo o nameravanem
podpisu Tehničnega dogovora o zagotavljanju podpore države gostiteljice med vajo Ample
Strike 2016.
Na ozemlju Češke republike bo med 30. avgustom in 20. septembrom 2016 potekala Natova
večstranska vaja Ample Strike 2016, na kateri bo poleg pripadnikov 16 držav članic Nata
sodelovalo 16 pripadnikov Slovenske vojske z dvema letaloma PC-9 ter vozili za prevoz
pripadajoče opreme in zagotavljanje prevozov udeležencev med vajo. Vaja je namenjena
urjenju usmerjevalcev združenega ognja in letalskih posadk pri izvajanju podpore zračnim
operacijam.
Tehnični dogovor, ki ga bodo podpisali sodelujoči na vaji, opredeljuje obveznosti in splošna
načela pri izvajanju vaje ter zagotavljanju podpore države gostiteljice, predvsem glede plačil in
postopkov, povezanih z zagotovljeno podporo. V njem so natančneje določeni davčni in
carinski vidik podpore, način nošenja orožja, zdravstvena podpora, okoljevarstvene določbe,
zaščita sil, pravni vidik ter odškodninski zahtevki.
Vir: MO
Vlada izdala uredbo s področja evropskega teritorialnega sodelovanja za programsko
obdobje 2014–2020
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev
evropskega teritorialnega sodelovanja v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–
2020 in jo bo objavila v Uradnem listu RS. Z njo se podrobneje ureja del izvajanja v Republiki
Sloveniji, ki je sicer utemeljen na neposrednem izvajanju evropskih pravnih podlag.
Uredba se nanaša na vseh 13 programov evropskega teritorialnega sodelovanja, v katerih
sodelujejo projektni partnerji iz Slovenije – na štiri čezmejne programe (Slovenija–Avstrija,
Slovenija–Hrvaška, Slovenija–Italija, Slovenija–Madžarska), pet transnacionalnih programov
(Alpski prostor, Jadransko-jonski program (ADRION), Mediteran, Podonavje, Srednja Evropa)
in na štiri medregionalne programe (ESPON 2020, INTERACT III, INTERREG EUROPE,
URBACT). Z izdajo uredbe je vlada v skladu z evropskimi podlagami določila udeležence
evropskega teritorialnega sodelovanja in njihove naloge ter podrobneje opredelila izvajanje
projektov v okviru že omenjenih programov in tehnične pomoči.
V primerjavi z uredbo, ki je veljala za obdobje 2007–2013, omenjena uvaja nekatere sistemske
spremembe. Cilj vlade je namreč še učinkovitejša in bolj ciljno usmerjena poraba evropskih
sredstev, zato nova uredba na primer ne predvideva več sofinanciranja iz proračuna Republike
Slovenije za slovenske upravičence. Dosedanji sistem je namreč privedel do nesorazmerno
velikih administrativnih bremen, glede na izplačana sredstva, kar se je odražalo v zaostankih v
izplačilih dodeljenih sredstev. Prav tako se z uredbo uvaja večja pomoč upravičencem v smislu
odprtega dialoga, zagotovitve hitrejših in kakovostnejših storitev in delovanja na podlagi
partnerskega pristopa do ciljnih skupin.
Vir: SVRK
Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje občin
Črnomelj, Metlika in Semič
Vlada RS je sprejela Uredbo o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za
območje občin Črnomelj, Metlika in Semič. Uredba določa vodovarstvena območja za vodna
telesa vodonosnikov, ki se uporabljajo za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Obravnavanih je 12
zajetij (zajeti izviri ali črpalne vrtine), ki so vključeni v sistem javne oskrbe prebivalcev s pitno
vodo oziroma so rezervni vodni viri za javno oskrbo.
Z uredbo so določena notranja vodovarstvena območja z različnimi stopnjami varovanja. Na
najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) se varuje dovolj široko območje okoli zajetij zaradi
zagotavljanja sprejemljivega tveganja za onesnaževanje s patogenimi mikrobiološkimi
organizmi in drugimi onesnaževali. Na ožjih vodovarstvenih območjih (VVO II) se zagotavlja
dovolj dolg zadrževalni čas in dovolj veliko razredčenje onesnaževal ter s tem sprejemljivo
tveganje za onesnaženje vode v zajetju z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Širše
vodovarstveno območje (VVO III) pa predstavlja celotno napajalno območje zajetja, kjer je
zagotovljeno dolgoročno varstvo zdravstvene ustreznosti pitne vode.
Ukrepi, prepovedi in omejitve v zvezi z gradnjo so navedene bodisi v določbah uredbe oziroma
v prilogi 2 uredbe. V zvezi z ravnanjem z zemljiščih so prepovedi, pogoji in zaščitni ukrepi
določeni zgolj v določbah posameznih členov uredbe, nanašajo pa se na gnojenje kmetijskih in
nekmetijskih zemljišč ter na rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na kmetijskih in
nekmetijskih zemljiščih. Zaradi nevarnosti mikrobiološkega onesnaženja pitne vode je treba
posebej poudariti, da je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih
prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko, glede rabe hlevskega gnoja in mineralnih gnojil
pa so določene mejne vrednosti vnosa dušika.
Za izvajalce obvezne lokalne javne službe za oskrbo s pitno vodo je določen rok do katerega
morajo pripraviti načrt za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki
ureja kriterije za označevanje vodovarstvenega območja, ter rok, do katerega morajo biti
območja zajetij in notranja območja ustrezno označena.
V uredbi je urejen nadzor nad izvajanjem uredbe in kazenske določbe, prav tako so dodane
prehodne določbe za nekatere vsebinske zahteve, ki za uveljavitev rabijo določen prehodni
rok.
Vir: MOP
Uredba o rudarskih pravicah za izkoriščanje mineralnih surovin v pridobivalnih
prostorih v občinah Polzela in Sevnica
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o rudarskih pravicah za izkoriščanje mineralnih
surovin v pridobivalnih prostorih Andraž 2 v občini Polzela in Zavratec 1b v občini Sevnica.
Pravna podlaga za izdajo uredbe (koncesijskega akta) je Zakon o rudarstvu, ki določa, da
rudarski koncesijski akt izda vlada na predlog ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Skladno z
zakonom se koncesija za izkoriščanje mineralne surovine lahko podeli brez javnega razpisa in
samo na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor
pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje katerega od izrecno navedenih pogojev.
Oba vlagatelja in oba pridobivalna prostor izpolnjujeta predpisane pogoje za podelitev
rudarske pravice.
Vir: MzI
Vlada sprejela Uredbo za izvedbo projekta Energetska sanacija sklopa treh objektov
sodišč
Gre za izvedbo projekta Energetska sanacija sklopa treh objektov sodišč, in sicer Okrožnega
sodišča v Murski Soboti, Okrožnega sodišča v Celju in Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu.
Z uredbo se urejajo predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter
uporabnikov, postopek izbire zasebnega partnerja ter druge sestavine razmerja javnozasebnega
partnerstva, ki so skladno z določbami ZJZP predmet urejanja s koncesijskim
aktom. Uredba postavlja temeljni okvir bodočega pogodbenega razmerja, natančnejša
opredelitev vseh elementov pogodbenega razmerja pa bo izvedena v okviru koncesijske
pogodbe. Uredba predvideva, da bodo pogodbene stranke koncesijske pogodbe poleg
zasebnega partnerja kot koncesionarja in Republike Slovenije kot koncedenta (ki za ta namen
pooblasti ministrstvo, pristojno za pravosodje) tudi uporabniki objektov, ki so natančno
definirani v 5. členu uredbe, saj bodo le-ti v okviru obratovalnih stroškov plačniki za opravljeno
koncesionirano dejavnost. Prav tako bodo lahko le slednji na kraju samem izvajali kontrolo
izvajanja obveznosti iz koncesijske pogodbe in temu primerno nato poročali koncedentu oz.
ministrstvu, pristojnemu za pravosodje kot pooblaščenemu s strani koncedenta.
V predlagani uredbi je opredeljena tudi vrsta javno-zasebnega partnerstva, in sicer gre za
koncesijsko javno-zasebno partnerstvo, koncesijo storitve. Vlada Republike Slovenije je s
sklepom št. 36000-6/2016/5 z dne 16. 6. 2016 odločila, da se bo predmetno javno-zasebno
partnerstvo izvajalo v obliki pogodbenega partnerstva, nadaljnja oblika pogodbena partnerstva
pa je bila določena skladno z ugotovitvami iz investicijskega programa, ocene upravičenosti in
upoštevajoč temeljne usmeritve iz Podrobnejših usmeritev javnim partnerjem pri ukrepu
energetske prenove stavb javnega sektorja, ki jih je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo.
Uredba predvideva, da je predmet koncesije izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po
principu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, pri čemer dopušča tudi možnost, da
je predmet koncesije lahko tudi še oskrba z energijo. Natančen predmet koncesije bosta javni
in zasebni partner dorekla v postopku konkurenčnega dialoga ter ga nato opredelila v
koncesijski pogodbi.
Uredba ureja tudi bistvene elemente postopka izbora koncesionarja in strokovno komisijo za
izbor, poročanje koncesionarja in izvajanje nadzora koncedenta nad izvajanjem
koncesionirane dejavnosti. Koncesijski akt predvideva klasične oblike prenehanja
koncesijskega razmerja, in sicer prenehanje koncesijske pogodbe, odkup koncesije, odvzem
koncesije ali prevzem koncesije.
Vir: MP
Vlada izdala Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju.
V okviru ciljev za izboljšanje energetske učinkovitosti in s tem povezane Direktive Evropskega
parlamenta in Sveta iz oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, ima javni sektor posebno
vlogo, in sicer mora predstavljati zgled na področju učinkovite rabe energije. Direktiva še zlasti
določa, da morajo biti stavbe javnih organov za zgled drugim, zato tudi nalaga obveznost, da
je treba vsako leto energetsko sanirati 3 % površine stavb v lasti in rabi vlade ter da se
vzpostavi sistem upravljanja z energijo. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar približno
10 % celotnega stavbnega fonda. Ob gospodarni rabi energije in ustrezni organiziranosti bi bilo
mogoče zmanjšati rabo energije za 10 % tudi brez večjih investicijskih vlaganj v te objekte. V
kolikor temu dodamo še ustrezne tehnično-investicijske ukrepe, bi po strokovnih ocenah
potencial učinkovite rabe energije lahko znašal tudi do 50 %.
Energetski zakon določa, da morajo osebe javnega sektorja vzpostaviti sistem upravljanja z
energijo ter v okviru tega opredeliti cilje in ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in
rabe obnovljivih virov energije. Ta uredba pomeni izvedbo te določbe, vsebinsko pa
upravljavski izziv za javno upravo.
Sistem upravljanja z energijo se vzpostavi v stavbah in posameznih delih stavb, ki so v lasti
RS ali samoupravne lokalne skupnosti in v uporabi državnih organov, samoupravnih lokalnih
skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in
ustanov, katerih ustanovitelj je RS ali samoupravna lokalna skupnost, in katerih uporabna
površina obsega več kot 250 m2 (uporabna površina, uporabljena v bazi GURS). Cilj uredbe je
vzpostaviti in izvajati sistem upravljanja z energijo v teh stavbah ter tako dajati zgled
zasebnemu sektorju na področju učinkovite rabe energije.
Sistem upravljanja z energijo zajema izvajanje energetskega knjigovodstva, določitev in
izvajanje ukrepov za učinkovitejšo rabo energije in povečanje rabe obnovljivih virov energije in
poročanje odgovorni osebi o rabi energije, s tem povezanih stroških in izvajanju ukrepov.
Učinki uredbe bodo predvsem nižji stroški za energijo. Stroški izvajanja organizacijskih
ukrepov so majhni in pomenijo predvsem organizacijo, informiranje in ozaveščanje, stroški
vzdrževanja pa so smiselni in nujni že z vidika dobrega gospodarjenja z nepremičnino.
Investicije v energetsko prenovo stavb se bodo izvajale predvsem v okviru Operativnega
programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014‒2020.
Vir: MzI
Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kategorizaciji državnih cest
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
kategorizaciji državnih cest.
Državne ceste določi in kategorizira vlada v skladu z Zakonom o cestah. Hkrati s
kategorizacijo državnih cest vlada določi tudi kateri vrsti prometa so namenjene.
Kategorizacija državnih cest opredeljuje kategorijo posamezne državne ceste, s katero je
določena funkcija ceste z vidika prometnega povezovanja v določenem prostoru oziroma
povezovalna funkcija ceste ter njene tehnične in druge lastnosti, ki omogočajo hitro, varno in
za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje prometa.
Vsebinske spremembe, ki se odražajo na spremembi kategorije in podatkov o dolžini
posamezne državne ceste so posledica izvajanja programa modernizacije državnega cestnega
omrežja oziroma dokončanja posameznih projektov, in sicer obvoznice Ilirska Bistrica,
deviacije Novo mesto, na odseku ceste Karteljevo-Novo mesto (Bučna vas) kot zaključek
investicije v sklopu gradnje dolenjskega kraka AC, deviacija Pavlovci, v sklopu elektrifikacije in
rekonstrukcije železniške proge Pragersko – Hodoš in prenos lokalne ceste Planina – Unec
med državne ceste.
Vir: MzI
Vlada sprejela sklep o prenosu delov državnih cest med občinske ceste
Vlada RS je na današnji seji izdala sklep o prenosu dela državne ceste med občinske ceste na
podlagi dveh členov Zakona o cestah, ki določata, da (1) spremembe kategorizacije državnih
cest ali nadomeščenih delov teh cest in prenose občinskih cest med državne ceste lahko
predlagata minister, pristojen za promet, in župan. Spremembe in prenosi se opravljajo po
medsebojnem usklajevanju interesov obeh predlagateljev in ob upoštevanju meril za
kategorizacijo javnih cest. (2) Vlada lahko javne ceste s sklepom prenese med občinske ceste
zaradi novozgrajenih ali rekonstruiranih delov državnih cest.
Na državnem cestnem omrežju so bili v zadnjem obdobju dokončani projekti s katerimi so bili
nadomeščeni posamezni deli obstoječega omrežja, zato se med občinske ceste prenašajo deli
državnih cest v občinah Ilirska Bistrica, Litija, Mestni občini Novo mesto, Ormož in Postojna.
Skupna dolžina državnih cest, ki se prenaša med občinske ceste znaša 13,8 km.
Vir: Mzi
Vlada sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Javne agencije
za železniški promet Republike Slovenije
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi
Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije.
Javna agencija za železniški promet RS (AŽP) je do sedaj opravljala naloge varnostnega,
certifikacijskega, licenčnega, ocenjevalnega organa in organa za dodeljevanje vlakovnih poti,
določanja, zaračunavanja in pobiranja uporabnine, izdelave, sprejema, uveljavitve in objave
voznega reda omrežja, zagotavljanja učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti in zagotavljanja
konkurenčnosti mednarodnega vlakovnega prometa ter nadzora nad izvajanjem voznega reda
omrežja .
Z zadnjimi spremembami in dopolnitvami Zakona o železniškem prometu so bile ta dela in
naloge prenesene na upravljavca javne železniške infrastrukture, SŽ – Infrastruktura d.o.o.
Z današnjim sklepom vlade bo AŽP opravljala naloge varnostnega organa, certifikacijskega
organa, ocenjevalnega organa in licenčnega organa ter naloge s področja ugotavljanja
skladnosti.
Vir: MzI
Vlada izdala Predlog sklepa o vrednostih, potrebnih za ovrednotenje priznanih stroškov
prestrukturiranja vinogradov in izpada dohodka v vinskem letu 2016/2017
Vlada RS je sprejela Sklep o vrednostih, potrebnih za ovrednotenje priznanih stroškov
prestrukturiranja vinogradov in izpada dohodka v vinskem letu 2016/2017.
Sklep se je sprejel za namen izvajanja ukrepa podpor za prestrukturiranje vinogradniških
površin. Ukrep je določen s predpisi Evropske unije in se v celoti financira iz EU sredstev.
Sklep se izda vsako leto. V njem so določene vrednosti in sicer tabela za izračun priznanih
stroškov prestrukturiranja vinograda, višina priznane vrednosti izpada dohodka in najvišja
višina priznanih stroškov prestrukturiranja.
Vse vrednosti so določene na podlagi vsakoletnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije, ki
jih izvaja v okviru strokovnih nalog. Pri vrednostih za izpad dohodka je upoštevano 3-letno
povprečje. Na podlagi predpisanih vrednosti, dejansko izvedenih del in izmere površine na
terenu v okviru kontrole na kraju samem agencija določi višino podpore, do katere je
posameznik upravičen.
Vir: MKGP
Spremenjen Sklep o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana«
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski
dom Ljubljana«.
S spremembo sklepa se spreminja poslovni naslov Študentskega doma Ljubljana (ŠDL) iz
Cesta 27. aprila 31, Ljubljana, v Svetčeva ulica 9, Ljubljana, in sicer zaradi spremembe
naslova in hišne številke stavbe. Svet zavoda je ustanovitelju predlagal tudi širitev dejavnosti
ŠDL. Dodajajo se namreč nekatere nove dejavnosti na podlagi Uredbe o standardni
klasifikaciji dejavnosti, potrebne za delovanje ŠDL.
Vir: MIZŠ
Spremenjen Sklep o ustanovitvi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo
Vlada RS je sprejela Sklep o dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Zavoda Republike Slovenije za
šolstvo. S spremembo sklepa se dodata novi pristojnosti ZRSŠ, in sicer da organizira in preko
javnega razpisa sofinancira šolska tekmovanja, ter da opravlja razvojno in raziskovalno delo v
zvezi z razvijanjem in uvajanjem metodičnih in didaktičnih pristopov v vrtce in šole in v ta
namen izvaja izobraževanje in usposabljanje ravnateljev.
Ker tako organizacija šolskih tekmovanj kot tudi razvojno in raziskovalno delo na področju
pedagoškega vodenja in izvajanje izobraževanje in usposabljanja za ravnatelje na področju
pedagoškega vodenja sodi na področje delovanja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo
(ZRSŠ), se s predlogom sklepa dopolnjuje naloge, ki jih kot javno službo izvaja ta zavod.
ZRSŠ opravlja razvojno in svetovalno delo za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega
izobraževanja, gimnazijskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v
dijaških domovih ter vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
za splošnoizobraževalne predmete pa tudi v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter tudi
naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja in
druge naloge v skladu s potrebami ustanovitelja določene z letnim delovnim načrtom. Zato je
ZRSŠ edini v RS na področju vzgoje in izobraževanja, ki je usposobljen razvojno in
raziskovalno delo za področje pedagoškega vodenja ter za izobraževanje in usposabljanje
ravnateljev na področju pedagoškega vodenja.
Vir: MIZŠ
Vlada je določila MIZŠ za deležnika, odgovornega za zbiranje in analiziranje podatkov o
potrebah po izvajanju posameznih študijskih programov na državni ravni
Vlada RS je sprejela sklep, s katerim je določila Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
za deležnika, ki bo odgovoren za zbiranje in analiziranje podatkov o potrebah po izvajanju
posameznih študijskih programov na državni ravni. To bo izhodišče za nadaljnje odločitve v
zvezi z Odzivnim poročilom Vlade RS z dne 12. 7. 2016 o morebitni spremembi sistema
financiranja in morebitni vzpostavitvi sistema zagotavljanja raznovrstnosti študijskih
programov.
Računsko sodišče Republike Slovenije je v zvezi z revizijo »Postopki evalviranja, akreditiranja
ter podeljevanja koncesij v višjem in visokem šolstvu«, z dne 13. 4. 2016, od Vlade RS prejelo
odzivno poročilo z dne 12. julija 2016, v katerem ni bilo priloženih vseh dokazil za navedbe v
poročilu. Zato je Računsko sodišče z dopisom z dne 18. 7. 2016 pozvalo Vlado RS, da
predloži dokazilo o določitvi deležnika, ki bo odgovoren za zbiranje in analiziranje podatkov o
potrebah po izvajanju posameznih študijskih programov na državni ravni, kar naj bi bilo
izhodišče za nadaljnje odločitve o morebitni spremembi sistema financiranja in morebitni
vzpostavitvi sistema zagotavljanja raznovrstnosti študijskih programov. Vlada s tem sklepom
za deležnika določa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Vir: MIZŠ
Vlada določila spremembe Modela reforme neposrednih plačil v Sloveniji za obdobje
2015–2020
Vlada RS je določila spremembe Modela reforme neposrednih plačil v Sloveniji za obdobje
2015-2020, ki se bodo pričele uporabljati z letom 2017, o čemer mora Slovenija obvestiti
Evropsko komisijo najkasneje 1. avgusta 2016 kot je predpisano v Uredbi (EU) št. 1307/2013.
Sprejete spremembe Modela reforme neposrednih plačil obsegajo sledeče:
• uvedba nove sheme »plačilo za območje z naravnimi omejitvami«. Plačilo se dodeli za
kmetijske površine na gorskem območju z nagibom med 35% do 50% in z nagibom
višjim od 50%, za shemo bo namenjenih 1,58% letne ovojnice za neposredna plačila;
• posledično znižanje letne ovojnice za shemo osnovnega plačila;
• sprememba določenih pogojev upravičenosti pri podpori za mleko v gorskem območju,
kar omogoča uporabo bolj ažurnih podatkov o oddaji in neposredni prodaji mleka. Prav
tako se bo pri določitvi števila krav molznic na podlagi prireje mleka pri ekoloških
kmetijskih gospodarstvih upoštevala nižja mlečnost, ki je značilna za ta način
kmetovanja;
• sprememba pogoja upravičenosti pri podpori za zelenjadnice glede obvezne
prisotnosti zelenjadnic na njivah. Novo obdobje je od 7.5. oz. od 20.5., kadar so prvi
posevek zelenjadnic plodovke, do 15.8. v tekočem letu;
• sprememba definicije kmetijske dejavnosti v obliki vzdrževanja kmetijskih površin v
stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ki bo dopuščala, da se zaradi okoljski
razlogov na območjih dejanskega in potencialnega pojavljanja barjanskega okarčka ta
dejavnost izvaja vsako drugo leto.
Vir: MKGP
Končno poročilo Medresorske delovne skupine za pripravo ukrepov za bolj učinkovito
hrambo in upravljanje z zaseženim premoženjem po Zakonu o kazenskem postopku in
Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
Vlada RS se je seznanila s Končnim poročilom Medresorske delovne skupine za pripravo
ukrepov za bolj učinkovito hrambo in upravljanje z zaseženim premoženjem po Zakonu o
kazenskem postopku in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
Vlada nalaga Ministrstvu za pravosodje, da na podlagi Končnega poročila v nadaljnjem
usklajevanju določi najustreznejšo obliko in umestitev centralnega organa za hrambo in
upravljanje ter oblikuje in najkasneje do 1. 7. 2017 Vladi Republike Slovenije predlaga
ustrezne potrebne spremembe predpisov.
S Končnim poročilom Medresorska delovna skupina za pripravo ukrepov za bolj učinkovito
hrambo in upravljanje z zaseženim premoženjem po Zakonu o kazenskem postopku in Zakonu
o odvzemu premoženja nezakonitega izvora preneha z delom.
Ministrstvo za pravosodje prilaga Končno poročilo Medresorske delovne skupine za pripravo
ukrepov za bolj učinkovito hrambo in upravljanje z zaseženim premoženjem po Zakonu o
kazenskem postopku in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju
Medresorska delovna skupina), ki vsebuje:
• proučitev veljavne ureditve področja v Zakonu o kazenskem postopku in Zakonu o
odvzemu premoženja nezakonitega izvora ter na njuni podlagi izdanih uredbah,
• proučitev izvajanja hrambe in upravljanja v praksi pristojnih organov,
• primerjalno-pravno analizo ureditev obravnavanega področja v drugih državah,
• analizo zahtev Direktive 2014/42/EU evropskega parlamenta in sveta z dne 3. 4. 2014
o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva
dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji.
Medresorska delovna skupina se je strinjala, da je treba poenotiti ureditev hrambe in
upravljanja začasno zaseženega in začasno zavarovanega premoženja in predmetov po
Zakonu o kazenskem postopku in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in na
njuni podlagi izdanih uredbah, ter da je treba ustanoviti oziroma oblikovati centralni organ za
hrambo in upravljanje, ni pa bilo doseženo soglasje o umestitvi in organizacijski obliki
centralnega organa. Zato so v priloženem Končnem poročilu nakazane tri možne umestitve
centralnega organa, tudi s primerjalno-pravnega vidika pa je mogoč tudi razmislek o umestitvi
centralnega organa za hrambo in upravljanje k ustreznemu ministrstvu.
Vir: MP
Sklep o pripravi DPN za letališče Portorož
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta
(DPN) in Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju delovne skupine za pripravo DPN za
letališče Portorož.
V tem sklepu je podana odločitev, da se postopek presoje vplivov na okolje na okolje izvede v
kasnejši fazi. Postopek presoje vplivov na okolje, ki bo ugotovil sprejemljivost vplivov DPN na
okolje in v katerem bo pridobljeno okoljevarstveno soglasje, bo izveden v fazi pridobivanja
gradbenega dovoljenja. Glede na časovno oddaljenost gradnje in obratovanja z DPN
načrtovanih ureditev bi okoljevarstvenemu soglasju veljavnost potekla in bi zato bilo potrebno
postopek presoje vplivov na okolje ponovno izvesti, kar bi predstavljalo nesmiselno podvajanje
stroškov in neracionalno ravnanje s sredstvi državnega proračuna. Zato je utemeljena
odločitev, da se postopek presoje vplivov na okolje izvede v kasnejših fazah načrtovanja. Ker
je v vmesnem času prišlo tudi do spremembe pri odgovorni osebi na strani pobudnika in
investitorja DPN (Ministrstvo za infrastrukturo), se spremeni tudi Sklep o imenovanju delovne
skupine za pripravo DPN.
Vir: MOP
Dopolnitev programov popotresne obnove v Posočju in odprave posledic neposredne
škode na stvareh zaradi poplav
Vlada RS je sprejela Dopolnitev programa popotresne obnove posledic potresa v Posočju 12.
julija 2004 za leti 2015 in 2016, sprejetega na vladi 26. 3. 2015, s katerim se zmanjša višina
sredstev za izvedbo popotresnega programa v višini 950.000 EUR. Prav tako je vlada sprejela
Dopolnitev programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav med 12. in
16. septembrom 2014 za izvedbo v letih 2016 in 2017, sprejetega na vladi dne 26. 5. 2016, s
katerim se zviša višina sredstev za izvedbo programa v višini 950.000 EUR.
Prerazporejena sredstva bodo omogočala prioritetno obnove lokalne infrastrukture in izvedbe
geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari.
Vir: MOP
Vlada sprejela program prodaje terjatve do družbe Steklarstvo Spectrum
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Posamezni program prodaje terjatve Republike
Slovenije do družbe Steklarstvo Spectrum.
Terjatev Republike Slovenije do družbe Steklarstvo Spectrum izhaja iz neplačanih davčnih
obveznosti (neplačani davčni dolg in neplačani prispevki po ZPIZ in ZZZS) in na dan 1. 7. 2016
znaša 28.573,32 EUR.
Postopki izterjatve Finančne uprave Republike Slovenije so bili do sedaj neuspešni, ker družba
nima omembe vrednega premoženja, razen terjatve do fizične osebe, ki po podatkih FURS
tudi ne izkazuje nobenega premoženja. Iz javno dostopne dokumentacije je razvidno, da so
celotni prihodki družbe padli iz 74 tisoč EUR v letu 2013 na 35 tisoč EUR v letu 2015, da ima
družba zaprte vse transakcijske račune v Republiki Sloveniji, in da je podana domneva
insolventnosti po 14. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
prisilnem prenehanju. Transakcijski računi družbe so bili pogosto predmet blokad in rezervacij.
Po podatkih FURS mednarodne izvršbe ni bilo, saj družba v tujini nima odprtega računa.
Izdana sta bila dva sklepa o izvršbi na transakcijske račune v letu 2012 in nista bila poravnana.
5. 11. 2012 in 24. 12. 2012 sta bila oba računa zaprta.
Komisija ocenjuje, da bi bilo za Republiko Slovenijo neugodno, če bi šla družba v stečaj, saj v
tem primeru ne bi prejela nobenega poplačila, prav tako je neugodna možnost, da bi šel v
osebni stečaj dolžnikov dolžnik, zato je komisija mnenja, da je najbolj ekonomično objaviti
javno zbiranje ponudb, z namenom doseganja čim višje kupnine. K odločitvi za prodajo terjatve
se je komisija odločila tudi na podlagi dveh ponudb, ki jih je za nakup terjatve Republike
Slovenije do družbe Steklarstvo Spectrum prejela v letu 2016.
Vir: MF
Vlada dala soglasje k dopolnitvi letnega načrta upravljanja z naložbo v Geoplinu
Vlada RS je na današnji redni seji dala SDH soglasje k dopolnitvi letnega načrta upravljanja s
kapitalsko naložbo v družbi Geoplin.
Letni načrt upravljanja s kapitalsko naložbo v družbi Geoplin se dopolnjuje tako, da bo
upošteval učinke morebitne globe Javne agencije za varstvo konkurence (AVK), ki bi jo ta
lahko izrekla družbi Geoplin zaradi domnevne zlorabe svojega prevladujočega položaja na trgu
dobave zemeljskega plina industrijskim odjemalcem. Izid preiskave oz. postopka pred AVK je
negotov, zato morebitna denarna globa v menjalnem razmerju ni upoštevana. Ker pa bi
morebitni pravnomočni izrek globe lahko bistveno vplival na nižjo vrednost Geoplina in
posledično na menjalno razmerje, se predlaga možnost, da SDH v sporazumih z drugimi
družbeniki dovoli mehanizem, s katerim bi se morebitna globa ex post upoštevala pri menjavi
poslovnih deležev Republike Slovenije v Geoplinu za poslovne deleže družbe Petrol v družbi
Plinovodi.
Vir: MF
Vlada podelila koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega
operaterja prenosa električne energije družbi ELES
Vlada RS je na današnji seji izdala odločbo, s katero je podelila koncesijo za izvajanje
gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije
družbi ELES, sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, d.o.o., za dobo 50
let. Vlada je za podpis koncesijske pogodbe pooblastila ministra za infrastrukturo Petra
Gašperšiča, pristojnega za energijo.
Družba ELES, sistemski operater prenosa elektroenergetskega omrežja, d.o.o., je javno
podjetje v 100 % lasti Republike Slovenije in je že do sedaj opravljala gospodarsko javno
službo sistemskega operaterja prenosa električne energije.

Za ureditev koncesijskega razmerja mora koncedent po izbiri koncesionarja z njim skleniti še
koncesijsko pogodbo. Z njo bosta Republika Slovenija kot koncedent in družba ELES, d.o.o.
kot koncesionar uredila vsa medsebojna razmerja v skladu z Energetskim zakonom in
koncesijskim aktom, t.j. Uredbo o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne
službe dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije.
Vir: MzI
Aneksi h koncesijskim pogodbam s koncesionarji za rabo vode in odvzem naplavin
Vlada RS je sprejela anekse, s katerimi potrjuje višino nadomestila za rabo vode za obdobje
od 2005 do 2013 in za leti 2014 in 2015 ter število obrokov za plačilo. Koncesionarji v preteklih
letih niso plačevali koncesije. Vlada je sprejela anekse h koncesijskim pogodbam s
koncesionarji:
• Terme Maribor d. o. o., Maribor v zvezi z rabo termalne vode iz vrtin MB-1/90, MB-
2/91 in MB-4/92 za dejavnost za ogrevanje in potrebe kopališča – Terme Maribor (v
Hotelu Habakuk in MTC Fontana). Skupno nadomestilo za obdobje od 2005 do 2013
znaša 4.844 EUR, za leto 2014 znaša 6.245 EUR, za 2015 pa 5.898 EUR;
• Siliko, d. o. o., Vrhnika v zvezi z rabo termalne vode za potrebe ogrevanja objektov
družbe Siliko d. o. o. iz izvira Furlanove toplice in vrtine Ft-1/81. Skupno nadomestilo
za leto 2014 znaša 2.171 EUR, za 2015 pa 1.112 EUR;
• Terme Dobrna d. d., Dobrna v zvezi z rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe
kopališča v Termah Dobrna iz izvira Zdraviliški dom in iz vrtine V-8/76. Skupno
nadomestilo za obdobje od 2005 do 2013 znaša 7.565 EUR, za leto 2014 znaša 8.290
EUR, za 2015 pa 10.316 EUR;
• Aleksandrom Polovičem, Dobova, v zvezi z rabo termalne vode iz vrtine AFP-1/95 za
ogrevanje. Skupno nadomestilo za obdobje od 2005 do 2013 znaša 20.019 EUR, za
leto 2014 znaša 18.886 EUR, za 2015 pa 15.914 EUR.
Vlada je sprejela anekse h koncesijskim pogodbam s koncesionarji, ki so v preteklih letih redno
plačevali koncesijo, in so upravičeni do vračila razlike plačil, in sicer s koncesionarji:
• Unior d. d., Zreče v zvezi z rabo podzemne vode iz vodnega vira Zverovje Z-2/03 za
proizvodnjo pijač. Vračilo razlike plačil za leti 2014 in 2015 se vrne v enkratnem
znesku v višini 3.057 EUR;
• Costella d. d., Kostel v zvezi z rabo vode iz vodnega vira Maks-2/04 za proizvodnjo
pijač. Vračilo razlike plačil za leti 2014 in 2015 se vrne v enkratnem znesku v višini
52.166 EUR;
• Radenska d. d., Radenci v zvezi z rabo podzemne vode iz vodnega vira VČM-1/100
za proizvodnjo pijač. Vračilo razlike plačil za leti 2014 in 2015 se vrne v enkratnem
znesku v višini 78.169 EUR.
Vlada je sprejela tudi aneks k koncesijski pogodbo za koncesionarja Avtoprevozništvo Žagar
Robert, s. p., Srpenica, za odvzem naplavin v letu 2016 iz struge reke Soče – lokacija pri
Žvikarju. V letu 2016 je skupna količina odvzema dogovorjena na 1.500 m3, kar po povprečni
ceni za območje Soče znaša 1.279 EUR koncesnine.
Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Vir: MOP
Vlada odgovorila na dopis Sindikata carinikov Slovenije glede veljavnosti Aneksa št. 2 h
Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave
samoupravnih lokalnih skupnosti
Vlada RS je sprejela odgovor na dopis Sindikata carinikov Slovenije glede veljavnosti Aneksa
št. 2 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave
samoupravnih lokalnih skupnosti.
Sindikat carinikov Slovenije (SCS) je na Vlado RS naslovil dopis z dne 7.7.2016. V dopisu
izraža nestrinjanje z veljavnostjo Aneksa št. 2 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave
pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, sklenjenega zaradi
realizacije Stavkovnega sporazuma, ki ga je Vlada RS podpisala z obema policijskima
sindikatoma. V dopisu pa prosi tudi za odgovor glede ureditve vrednotenja delovnih mest
ostalih zaposlenih v državni upravi.
Vlada RS v tej zvezi posreduje naslednji odgovor:
Zaradi realizacije Stavkovnega sporazuma, sklenjenega med Vlado RS, Policijskim sindikatom
Slovenije in Sindikatom policistov Slovenije, je bil dne 30.6.2016 podpisan Aneks št. 2. Ta
aneks uvršča delovna mesta in nazive plačne podskupine C3 (policisti) v plačne razrede.
Aneks št. 2 so podpisali štirje sindikati, in sicer Policijski sindikat Slovenije, Sindikat delavcev
pravosodja Slovenije, Sindikat policistov Slovenije in Sindikat javnih uslužbencev Slovenije.
Določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) izrecno govorijo o pogojih za
veljavnost sklenitve kolektivne pogodbe za javni sektor ter njenih sprememb oziroma
dopolnitev, eden izmed pogojev, ki morajo biti za veljavnost kolektivne pogodbe izpolnjeni, pa
je tudi predstavljanje najmanj štirih različnih dejavnosti, tega pogoja pa v primeru sklepanja
kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, tudi v primeru sklepanja Kolektivne pogodbe za
državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti
oziroma njenih sprememb in dopolnitev, ni mogoče izpolniti. Iz navedenega izhaja, da kvorum
iz ZSPJS velja le za sklepanje Kolektive pogodbe za javni sektor. Ker posebnega kvoruma za
sklepanje Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave
samoupravnih lokalnih skupnosti ne določa niti sama Kolektivna pogodba za državno upravo,
uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, za njeno sklepanje
oziroma za sklepanje njenih sprememb in dopolnitev velja Zakon o kolektivnih pogodbah
(ZKolP). Skladno z ZKolP kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri
delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če kolektivno pogodbo sklene en ali več
reprezentativnih sindikatov (splošna veljavnost kolektivnih pogodb). ZKolP torej posebnega
kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe ne predvideva, zato za veljavnost kolektivne
pogodbe zadošča, da jo sklene en reprezentativni sindikat. Tako stališče je zavzelo tudi
Vrhovno sodišče RS.
Ker se torej veljavnost sklenjenega Aneksa št. 2 presoja v skladu z ZKolP, ki posebnega
kvoruma za sklenitev kolektivne pogodbe oziroma aneksa ne predvideva, je Aneks št. 2, ki so
ga podpisali štirje reprezentativni sindikati dejavnosti in poklicev, veljavno sklenjen.
V zvezi z vprašanjem glede ostalih zaposlenih je Vlada RS 3. junija 2016 imenovala
medresorsko delovno skupino (MDS) za pripravo poročila o primerljivih delovnih mestih po
posameznih področjih z utemeljitvami primerljivosti z delovnimi mesti policistov, finančnimi
posledicami in s predlogi rešitev za odpravo plačnih anomalij.

MDS je, upoštevaje Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije, Policijskim
sindikatom Slovenije in Sindikatom Policistov Slovenije, pripravila poročilo o primerljivih
delovnih mestih po posameznih področjih dela z delovnimi mesti policistov. Poleg tega poročilo
obravnava primerljivost z delovnimi mesti policistov tudi glede pristaniških nadzornikov in
občinskih redarjev.
Vlada RS se je s Poročilom o primerljivih delovnih mestih po posameznih področjih dela z
delovnimi mesti policistov seznanila in (glede na to, da se anomalije glede vrednotenja drugih
delovnih mest in nazivov v javnem sektorju že ugotavljajo v okviru medresorske delovne
skupine, ki je bila imenovana s strani ministra za javno upravo z namenom realizacije koncepta
odprave anomalij iz V. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v
javnem sektorju za leto 2016) s sklepom 12.7.2016 naložila tej medresorski delovni skupini, da
upošteva ugotovitve iz omenjenega poročila ter do 31. decembra 2016 pripravi zaključno
poročilo in ga predloži Vladi RS.
Vlada RS še pojasnjuje, da sklenitev in realizacija Stavkovnega sporazuma s policijskim
sindikatoma prav tako pomeni realizacijo sklenjenega Dogovora o ukrepih na področju
stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, skladno s katerim sta se vladna
in sindikalna stran dogovorili, da se bosta na podlagi koncepta za odpravo anomalij glede
vrednotenja delovnih mest in nazivov dogovorili za način in dinamiko odprave anomalij
plačnega sistema glede vrednotenja delovnih mest in nazivov, razen v tistih primerih, kjer
odprava anomalij ni že rokovno in drugače opredeljena v veljavnih sporazumih ali dogovorih z
reprezentativnim sindikatom.
V zvezi z ostalimi zaposlenimi, za katere odprava anomalij ni bila že rokovno in drugače
opredeljena v veljavnih sporazumih ali dogovorih, pa se bodo anomalije obravnavale v okviru
zgoraj navedene medresorske delovne skupine za realizacijo koncepta odprave anomalij iz V.
točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za
leto 2016, ob upoštevanju ugotovitev iz poročila.
Vir: MJU
Vlada seznanjena s poročilom o stanju notranjega nadzora javnih financ v letu 2015
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s poročilom o stanju notranjega nadzora javnih
financ v Republiki Sloveniji za leto 2015.
Urad za RS za nadzor proračuna kot ključne aktivnost v letu 2015, ki bi lahko vodile do
izboljšav na področju sistema notranjega nadzora javnih financ poudarja:
• strokovno utemeljen predlog novega Zakona o javnih financah (ZJF) za področje
NNJF, ki – s ciljem realizacije večjih možnosti uresničevanja dodane vrednosti
notranjega revidiranja ter pozitivnega vpliva na doseganje ciljev proračunskih
uporabnikov (PU) ter na sisteme za obvladovanja tveganj – vključuje nekoliko večjo
zavezo ministrstev k vzpostavljanju skupnih notranjerevizijskih služb (NRS) na ravni
posameznih resorjev;
• nadaljevanje aktivnosti v zvezi z projektom »e – notranja revizija«, ki je bil v letu 2015
vključen med e – projekte Ministrstva za finance (MF), predvidene za sofinanciranje s
strani EU sredstev;
• začetek prenove vsebin programa izobraževanja za pridobitev naziva državni notranji
revizor (DNR);
• nadaljevanje trenda povečevanja pokritosti zagotavljanja notranjega revidiranja pri
občinah;
• ugotavlja tudi nadaljevanje trenda povečevanja pokritosti zagotavljanja notranjega
revidiranja pri občinah.
Analiza Izjav predstojnikov ter analiza podatkov, pridobljenih v poročilih o delu zunanjih
izvajalcev kaže, da več istovrstnih (predvsem posrednih) PU neodvisno eden od drugega
najema zunanje izvajalce, pri čemer priporočil, ki se nanašajo na odpravo sistemskih
pomanjkljivosti oz. slabosti v delovanju notranjih kontrol in bi lahko bila relevantna za več PU,
ne delijo z drugimi, kar pomeni neizkoriščeno priložnost za racionalizacijo porabe javnih
sredstev.
Iz navedenih razlogov je UNP v fazi priprave novega ZJF predlagal centraliziranje
notranjerevizijske funkcije, vendar pa predlog tako s strani predstavnikov NRS, ni bil
prepoznan kot ena od možnih poti za izboljšanje stanja na področju porabe javnih financ in kot
korak naprej k zagotavljanju večje kvalitete in dodane vrednosti notranjega revidiranja v RS.
UNP poudarja, da trenutno obstoječi sistem zagotavljanja notranjega revidiranja kljub
prednostim, ki izvirajo iz prisotnosti NRS v okoljih PU, kjer so le-te ustanovljene, ne dosega
učinkov, pričakovanih ob uvedbi decentraliziranega sistema notranjega revidiranja. Zato meni,
da bi vsaj delno centraliziranje notranjerevizijske funkcije na nivoju posameznih resorjev, kot
tudi na nivoju lokalne samouprave, lahko pomenilo premik k izboljšanju pravilnosti in
učinkovitosti porabe javnofinančnih sredstev, hkrati pa bi se učinki ovir, o katerih vsako leto
poročajo NRS, na ta način lahko zmanjšali.
Glede na to, da je najem zunanjih izvajalcev v RS prevladujoča oblika zagotavljanja notranjega
revidiranja pri PU, bo UNP področju zagotavljanja kvalitete dela zunanjih izvajalcev v
prihodnosti posvetil večjo pozornost ter skušal tudi predstojnikom zagotoviti čim več informacij
o tem, kaj lahko v skladu z zakonodajnim okvirom NNJF od zunanjega izvajalca notranjega
revidiranja zahtevajo oz. kakšne storitve jim je v zvezi z zagotovitvijo notranjega revidiranja le
– ta dolžan nuditi.
Ocenjujemo, da bi implementacija projekta IT podpora notranjemu revidiranju pomembno
izboljšala učinkovitost notranjega revidiranja in enotnost dela NRS ter zunanjih izvajalcev v
skladu z Usmeritvami, zato si bo UNP tudi v prihodnje prizadeval, da bi projekt lahko čim prej
uresničili, pri čemer pa poudarjamo potrebo po konstruktivnem nadaljnjem sodelovanju tudi
ostalih vplivnih deležnikov (zlasti MJU ter MF – SITS).
Na področju notranjega kontroliranja in uresničevanja poslovodske odgovornosti UNP
ocenjuje, da bo vsebinsko prenovljena Izjava o zanesljivosti, namreč »Zagotovilo predstojnika
o zanesljivosti sistema notranjega nadzora«, katere uvedba je predvidena v letu 2017,
pripomogla k hitrejši odpravi še vedno prisotnih pomanjkljivosti, nepravilnosti in napak pri
poslovanju in porabi javnih sredstev. UNP bo v okviru uvajanja nove Izjave o zanesljivosti
nadaljeval z ozaveščanjem predstojnikov glede njihove odgovornosti za vzpostavitev
ustreznega sistema NNJF oz. za zagotovitev doseganja ciljev, smotrnega in zakonitega
poslovanja, preprečevanja goljufij in korupcije ter pravočasnega in zanesljivega poročanja.
UNP bo tudi v prihodnje vso potrebno pozornost posvečal pripravi in posodobitvi strokovnih
podlag s področja NNJF v skladu z najnovejšimi usmeritvami s področja notranjega revidiranja
ter notranjega kontroliranja. Na tem področju bo skušal tudi v prihodnje tesno sodelovati s
predstavniki notranjih revizorjev PU oz. z delom strokovne javnosti, ki navedene podlage
vsakodnevno uporablja pri svojem delu.
Vir: MF
Vlada meni, da zahteva Višjega sodišča v Mariboru za oceno ustavnosti prvega
odstavka 186. člena Kazenskega zakonika ni utemeljena
Višje sodišče v Mariboru je prekinilo konkretni pritožbeni postopek in vložilo zahtevo za oceno
ustavnosti prvega odstavka 186. člena Kazenskega zakonika v delu, ki se nanaša na zakonski
znak »proizvaja … rastline in substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali
nedovoljene snovi v športu ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo
prepovedanih drog …«, saj meni, da je izpostavljena določba v nasprotju z 2. členom, drugim
odstavkom 3. člena, 14. členom ter drugim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije.
Višje sodišče v Mariboru navaja, da kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s
prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za
izdelavo prepovedanih drog spada med kazniva dejanja zoper človekovo zdravje. Torej je
objekt kazenskopravnega varstva človekovo zdravje, ki naj bi bilo v posameznem primeru
prizadeto ali vsaj ogroženo, v zvezi s čimer se Višje sodišče v Mariboru sprašuje, kako je s to
ogroženostjo pri znakih obravnavanega kaznivega dejanja »proizvodnja« in »predelava«.
V zvezi z navedbo, da razlaga o kaznivosti »same proizvodnje«, ki jo Višje sodišče v Mariboru
imenuje toga, izgublja stik z zdravjem, kot objektom kazenskopravnega varstva, Vlada
Republike Slovenije ocenjuje, da je po eni strani očitno in utemeljeno, da je zakonodajalec
proizvodnjo v zvezi z drogami ocenil kot tako nevarno, da mora biti kazniva kot taka; po drugi
strani pa je res, da pojem »proizvodnja« implicira izdelavo oziroma gojenje večjih količin
oziroma nakazuje na ukvarjanje s tako dejavnostjo. Glede na navedeno po mnenju Vlade
Republike Slovenije tudi s tega vidika ni mogoče slediti predlogu Višjega sodišča v Mariboru,
po katerem naj bi Ustavno sodišče Republike Slovenije kar razveljavilo prvi odstavek 186.
člena KZ-1 v delu, ki se nanaša na »proizvodnjo« in naložilo Državnemu zboru Republike
Slovenije, da protiustavno stanje odpravi v roku enega leta.
Vsebina zahteve za oceno ustavnosti bi lahko nakazovala na določeno nestrinjanje Višjega
sodišča v Mariboru z obrazložitvami izpostavljenih odločb Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije. Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije dodaja, da sodna praksa v Republiki
Sloveniji ni formalno obvezujoč pravni vir, sodniki pa so v skladu s 125. členom Ustave
Republike Slovenije pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo in zakone. Navedeno
natančneje določa prvi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih, v drugem odstavku 110. člena ZS
pa je določena izjema le za senate Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zaradi
zagotavljanja enotnosti prava.
Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije meni, da zahteva Višjega sodišča v Mariboru
za oceno ustavnosti prvega odstavka 186. člena KZ-1 ni utemeljena, saj ocenjuje, da
obravnavana ureditev ni v nasprotju z 2. členom, drugim odstavkom 3. člena, 14. členom in
drugim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije. Po oceni Vlade Republike Slovenije
tudi v primeru, če bi bila ugotovljena neustavna – torej pomanjkljiva – ureditev obravnavanega
področja, KZ-1 ni pravi predpis za natančnejše urejanje, zato je zahteva za oceno ustavnosti
KZ-1 v tem delu tudi s tega vidika neutemeljena.
Vir: MP
Vlada sprejela stališče do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi
upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju
konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) ter spremembi
treh uredb Sveta
Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi
upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije
Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter spremembi uredb Sveta (ES)
št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007. Vlada RS podpira predlog uredbe.
Namen predloga je v pravo EU prenesti ohranitvene, nadzorne in izvršilne ukrepe, ki jih je
sprejela Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), katere pogodbenica je
Evropska unija.
Predlog uredbe ne zadeva slovenskega ribištva, saj tun in tunu podobne vrste rib ne
predstavljajo ciljnih ribolovnih vrst slovenskih ribičev.
Vlada RS meni, da je treba v postopku obravnave predloga uredbe upoštevati mnenja držav
članic, ki jih predlog uredbe neposredno zadeva. Za določitev podrobnejših tehničnih določil v
zvezi z izvajanjem uredbe ne podpira uporabe delegiranih aktov Komisije, temveč izvedbene
akte. V vsakem primeru je treba trajanje delegiranih aktov omejiti na pet let z možnostjo
podaljšanja.
Vir: MKGP
Slovenija podpira sodelovanje med nacionalnimi organi, odgovornimi za varstvo
potrošnikov
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog stališča, da Republika Slovenija podpira
cilje, ki jih zasleduje Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med
nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov in
prizadevanja Evropske komisije za nadgradnjo sodelovanja organov, odgovornih za
izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov. Predlog stališča bo vlada posredovala
Državnemu zboru v odločanje.
Sedanji pravni okvir za sodelovanje pristojnih organov predstavlja Uredba št. 2006/2004 z dne
27. oktobra 2004 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi,
odgovornimi za izvrševanje zakonodaje s področja varstva potrošnikov. Pri oceni učinkovitosti
uredbe in mehanizmov za sodelovanje izkazalo, da je treba obstoječi pravni okvir nadgraditi,
da bodo lahko pristojni organ laže sledili hitremu razvoju enotnega trga. Natančnejša določitev
postopka sodelovanja bo izboljšala nadzor nad spoštovanjem predpisov na področju varstva
potrošnikov. To bo prispevalo k večjemu zaupanju potrošnikov v enotni trg ter pospešilo
čezmejno trgovanje in s tem tudi pozitivno vplivalo na gospodarsko rast.
Vir: MGRT
Vlada pooblastila ministra Počivalška za podpis izjave o nameri o sodelovanju Slovenije
na EXPO Dubaj 2020
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Informacijo o svetovni razstavi ˝EXPO Dubai 2020˝
in pooblastila ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška za podpis
Izjave o nameri o sodelovanju Republike Slovenije na svetovni razstavi »EXPO Dubaj 2020«.
Svetovna razstava »EXPO Dubaj 2020« bo potekala od 20. oktobra 2020 do 10. aprila 2021.
Predvidoma se je bo udeležilo 180 države; obiskalo naj bi jo 25 milijonov ljudi .
Predlagana vsebina za EXPO Dubaj 2020 je “Povezovanje idej za prihodnost” predvsem na
področjih trajnosti, mobilnosti in priložnosti, ki bodo vsebinski stebri Svetovne razstave EXPO
Dubaj 2020.
Slovensko gospodarstvo podpira udeležbo Republike Slovenije na Svetovni razstavi EXPO
Dubaj 2020.
Udeležba RS je smiselna iz več vidikov:
• mednarodna prepoznavnost državne znamke »I feel Slovenia« in krepitev ugleda RS v
svetu;
• povečanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja (EXPO bo zelo mednaroden, v
Dubaju živi 200 narodnosti poleg tega se pričakuje 70 % ne-arabskih obiskovalcev);
• predstavitev Slovenije kot zelene turistične destinacije z veliko vode;
• v Dubaju bodo po napovedih organizatorja zastopane skoraj vse države sveta.
Vir: MGRT
Vlada soglaša z organizacijo 2. svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih
virih v Sloveniji
Vlada RS je sprejela sklep, s katerim se je seznanila z informacijo o organizaciji, izvedbi in
sofinanciranju 2. svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih (Second World
Congress on Open Educational Resources), ki bo potekal od 18. do 20. septembra 2017 v
Ljubljani. Vlada s sklepom soglaša, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj z
UNESCO in drugimi mednarodnimi partnerji organizira, izvede in sofinancira 2. svetovni
kongres o prosto dostopnih izobraževalnih virih in pooblašča ministrico za izobraževanje,
znanost in šport, da izvede vse potrebne postopke.
Na kongresu se pričakuje večje število ministrov in drugih visokih predstavnikov držav članic
UNESCO, kongresa se bodo udeležili tudi številni strokovnjaki iz področja prosto dostopnih
izobraževalnih virih (OER). Eden izmed ciljev kongresa je obravnava možnosti za oblikovanje
normativnih instrumentov za uporabo OER in uskladitev vsebinskih elementov mednarodno
pravno zavezujočega dokumenta, najverjetneje priporočila, ki bi ga sprejela Generalna
konferenca UNESCO. Kongres bo organiziran v partnerstvu med Republiko Slovenijo in
UNESCO ter v sodelovanju z nekaterimi vidnimi fundacijami s področja OER in ostalimi
relevantnimi deležniki.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport bo imenovala posebno medresorsko delovno
skupino za organizacijo 2. svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih.
Vir: MIZŠ
Vlada pooblastila ministra za javno upravo za dogovor z OECD o pogojih za pripravo in
izvedbo pregleda regulatornih politik v Sloveniji
Vlada RS je pooblastila ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, da se z OECD dogovori
o pogojih za pripravo in izvedbo pregleda regulatornih politik v Republiki Sloveniji.
Ministrstvo za javno upravo bo vodilo koordinacijo aktivnosti, povezanih s pregledom
regulatornih politik v Republiki Sloveniji, ki jih bo Odbor za regulatorno politiko OECD v
sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki izvedel v obdobju med septembrom 2016 in
decembrom 2017.
Cilj OECD pregleda regulatornih politik je prepoznati ključne faktorje, ki vplivajo na pripravo
kakovostnih predpisov v Sloveniji. Ugotovitve bodo služile kot izhodišče za vzpostavitev
permanentnih usposabljanj za pripravljavce predpisov, za razvoj predvidljivih in sistematičnih
postopkov sprejemanja novih in evalvacije obstoječih predpisov z jasnimi cilji in kazalniki, za
ukrepe za prehod iz procesne v ciljno usmerjeno zakonodajo ter na splošno povečanje
kakovosti priprave predpisov. Prav tako bo opravljena analiza stanja implementacije
obstoječega regulatornega okvirja.
Vir: MJU
Vlada ne podpira predloga Zakona za vzpostavitev javnosti, preglednosti in
odgovornosti v pravosodju
Skupina 5000 volivk in volivcev je Državnemu zboru v obravnavo predložila Predlog zakona za
vzpostavitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju. S predlogom zakona se
zasledujejo cilji vzpostavitve javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, od katerih naj
bi bilo odvisno spoštovanje načel pravne varnosti, pravne države, pravice do sojenja v
razumnem roku, pravice do enakega varstva pravic, pravice do učinkovitega sodnega sistema
ter pravice do poštenega sojenja.
Predlog zakona je glede nomotehničnega pristopa specifičen. Gre namreč za zbirko novel
posameznih zakonov s področja pravosodja ter novelo Zakona o integriteti in preprečevanju
korupcije v delu, ki določa javnost podatkov o dohodkih in premoženjskem stanju
funkcionarjev, pri čemer pa predlagane spremembe in dopolnitve urejajo različna področja.
Poleg tega so nekatere normativne spremembe, ki so predlagane s tem zakonom, že
vsebovane v predlogih predpisov, ki so v zaključni fazi priprave in so bili na sistemsko
ustreznejši način oblikovani v sodelovanju z gradniki pravosodja. Zato Vlada RS predloga
zakona ne podpira.
Vir: MP
Vlada se je seznanila s šestim poročilom Medresorske delovne skupine
Vlada RS se je na današnji seji seznanila s šestim poročilom o delu Medresorske delovne
skupine za pripravo nabora oblik javno zasebnega partnerstva za izgradnjo nove železniške
povezave med Divačo in Koprom.
Vir: MzI
Vlada se je opredelila do sklepov Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano v zvezi s škodo v kmetijstvu zaradi spomladanske pozebe in predvidenimi
ukrepi
Vlada RS je sprejela opredelitev do sklepov Komisije Državnega sveta za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano v zvezi s škodo v kmetijstvu zaradi spomladanske pozebe in
predvidenimi ukrepi.
MKGP je na Ministrstvo za obrambo dalo pobudo, da predlagajo Vladi RS sprejem sklepa na
podlagi katerega bo Uprava RS za zaščito in reševanje (URZSR) izvedla oceno škode nastalo
na tekoči kmetijski proizvodnji in na večletnih nasadih, zaradi škode, ki je nastala zaradi mraza
in snega od 25. do 30. aprila 2016. Gradivo je obravnavala Vlada na svoji seji 12. 5. 2016 in
med drugim sprejela tudi sklep, da mora URZSR v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko
zbornico Slovenije (KGZS), Gospodarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije,
Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO), Slovenskim zavarovalnim združenjem in
Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) izdelati
predhodno oceno škode na kmetijskih pridelkih večletnih nasadih in armaturah določenih
pridelovalcev zaradi posledic mraza in snega v obdobju od 25. do 30. aprila 2016 na prizadetih
območjih Slovenije in jo poslati MKGP v 60 dneh po sprejemu sklepa.
URSZR je pričela z vsemi aktivnostmi za izvedbo prej omenjenega Sklepa, in sicer: ARSO je
izdelal karte dnevnih minimalnih temperatur zraka za celotno območje Slovenije, s strani
ARSKTRP se pridobivajo podatki o poljščinah in površinah iz zbirnih vlog za leto 2016,
usklajuje nabor najbolj poškodovanih kultur, opravljen je bil terenski ogled poškodovanih
armatur Meje Šentjur d.d., KZ Selnice ter Evrosada, d. o. o., Krško, Aplikacija AJDA pa se
pripravlja za vnos poškodovanih kultur, poškodovanih površin in odstotkov poškodovanih
kultur.
MKGP je na Ministrstvo za obrambo naslovilo pobudo, da predlaga Vladi RS izdelavo končne
ocene škode v tekoči kmetijski proizvodnji, kot je urejeno s predpisi, ki urejajo odpravo
posledic škode po naravnih nesrečah zaradi škode, ki je nastala zaradi mraza in snega od 25.
do 30. aprila 2016. Vlada RS je sprejela tudi sklep, da URZSR v sodelovanju s KGZS,
Gospodarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije, ARSO, Slovenskim zavarovalnim
združenjem in ARSKTRP pripravi končno oceno škode na kmetijskih pridelkih, večletnih
nasadih in armaturah določenih pridelovalcev zaradi posledic mraza in snega v obdobju od 25.
do 30. aprila 2016 na prizadetih območjih Slovenije, ter predlog končne ocene škode na
kmetijskih pridelkih pošlje Vladi RS do 1. 9. 2016
Končna ocena škode bo služila kot podlaga za izvedbo ukrepov po Zakonu o ukrepih za
odpravo posledic pozebe in snega med 25. in 30. aprilom 2016.
Državni zbor je sprejel Zakon o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski
proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 (zakon), ki določa ukrepe za odpravo posledic pozebe
in snega, ki so:
1. omogoča podaljšanje zakonsko predpisanega roka za vlaganje vlog za odpis ali zmanjšanje
obveznosti plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovance, ki so
zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Zakon omogoča vložitev zahtevkov v
roku 30 dni po sprejetju zakona;
2. določa podlago za znižanje ali odpis najemnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov
Republike Slovenije zaradi škode na pridelkih kot posledice spomladanske pozebe v letu 2016.
Na osnovi zakona lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije delno ali v
celoti odpiše zakupnino na podlagi končne ocene škode;
3. razširja določbe Zakona o vinu, z namenom zaščite pridelovalcev grozdja in vina. Zakon
omogoča dokup pridelka grozdja fizičnim osebam, ki niso samostojni podjetniki posamezniki in
so utrpeli škodo po pozebi in snegu, tudi iz območij izven vinorodnega okoliša pridelave
grozdja zadevnega pridelovalca.
4. omogoča dodelitev finančne pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim
v sadjarstvu in vinogradništvu do višine 3,5 milijona eurov.
a. Upravičena so plačila za izgubo pridelka, kadar je izpad pridelka nad 60 % v višini do 20 %
stopnje pomoči oz. pol manjše za nezavarovane nasade. Kmetijska gospodarstva, ki so na
podlagi ocenjene škode po pozebi in snegu najbolj prizadeta, so upravičena do pomoči v obliki
nepovratnih sredstev. Pomoč za prizadete kmetijske površine se dodeli, v kolikor kmetijsko
gospodarstvo izpolnjuje tudi druge s tem zakonom in predpisi EU predpisane pogoje. Pri
čemer je potrebno upoštevati, da višina vseh prejetih javnih sredstev in sredstev prejetih od
zavarovalnic ne presega 80 % oziroma na območjih z omejenimi dejavniki 90 % opravičljivih
stroškov;
b. zakon določa, da se kmetijskim gospodarstvom dodeli pomoč tudi za odpravo posledic
škode v večletnih nasadih in armaturah v sadovnjakih in vinogradih, kjer se je konstrukcija s
protitočnimi mrežami in sadnim drevjem podrla pod težo snega Pomoč se dodeli za upravičene
stroške za obnovo kmetijskega proizvodnega potenciala do ravni, kakršna je bila pred
nastankom škode.
Vir: MGKP
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko
vprašanje Jožeta Tanka glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika v
povezavi s črtanjem členov Zakona o delovnih razmerjih.
V času priprave Zakona o delovnih razmerjih v letu 2012 je v Republiki Sloveniji potekal tudi
postopek za ratifikacijo Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 186 o delovnih
standardih v pomorstvu ter prenos Direktive Sveta 2009/13/ES. Glede na navedeno se je
opustilo urejanje teh posebnosti v Zakonu o delovnih razmerjih. Sprejeto strokovno stališče je
bilo, da naj se pravice iz delovnega razmerja za pomorščake uredijo v posebnem predpisu, ki
bo celovito urejal to področje. Skladno z navedenim je predlog sprememb in dopolnitev
Pomorskega zakonika, ki ga je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo, vseboval določbe, ki
urejajo delovna razmerja za pomorščake in določbo, ki ureja razveljavitev dotedanjih določb
Zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na pomorščake. Osnutek Zakona o spremembah
in dopolnitvah Pomorskega zakonika je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z
Upravo Republike Slovenije za pomorstvo in ga posredovalo posredovan v medresorsko
usklajevanje ministrstvom. Predlog zakona je bil nato posredovan v obravnavo na seji Vlade
Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je predlog zakona sprejela in posredovala v
obravnavo v Državni zbor Republike Slovenije, kjer je besedilo poleg poslancev preučila tudi
Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika je zaradi redakcijske napake
pomotoma črtal določene člene veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in ni uredil
prenehanja uporabe določenih členov starega Zakona o delovnih razmerjih, kot bi bilo pravilno.
Napačno črtani členi med drugim določajo nekatere prekrške za nespoštovanje določb zakona.
MDDSZ je takoj po obvestilu s strani Ministrstva za infrastrukturo o razveljavitvi členov ZDR-1
pristopilo k reševanju nastale situacije in pripravilo zakonski predlog, da se čim prej vzpostavi
prejšnje stanje. Ne glede na črtanje določenih prekrškovnih določb je preostalo besedilo ZDR-
1 ostalo veljavno v enaki meri kot prej, kar pomeni da so obveznosti in pravice v delovnem
razmerju v celoti nespremenjene. Prav tako se je kljub temu lahko izvajal nadzor s strani
Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Črtane so bile namreč samo določene prekrškovne
določbe ZDR-1, tako da so najostreje zagrožene sankcije ostale v veljavi. Hkrati pa lahko
inšpektorat delodajalcu, pri katerem je ugotovil kršitve, na katere so se nanašale črtane
prekrškovne določbe, izdal upravno odločbo, s katero mu je odredil odpravo ugotovljenih
nepravilnosti. Ob morebitnem nespoštovanju upravne odločbe pa lahko delodajalcu na podlagi
Zakona o inšpekciji dela izreče globo v višini od 4.500 do 20.000 eurov zaradi nespoštovanja z
odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela odgovor na vprašanja državnega svetnika Alojza Kovšce glede
prispevkov za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter regresnih
zahtevkov
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na vprašanja državnega
svetnika Alojza Kovšce glede prispevkov za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in
poklicne bolezni ter regresnih zahtevkov in ga poslala Državnemu svetu.
Skupna sredstva iz naslova prispevkov za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne
bolezni iz 12. člena ZPSV so v letu 2015 znašala 79.695.617,64 EUR, v letu 2014 pa
81.428.663.35 EUR. Sredstva, ki so zbrana iz naslova prispevkov za poškodbe pri delu in
poklicne bolezni se, enako kot sredstva iz naslova prispevkov delodajalcev in delojemalcev ter
ostalih virov, porabijo za izvajanje vseh zdravstvenih programov, torej tudi za namene
zdravljenja oseb s poškodbami pri delu in poklicne bolezni. Iz naslova iztoženih regresnih
zahtevkov zaradi malomarnosti in neupoštevanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu je
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije beležil prihodke višini 1.456.110 EUR v letu 2014
in 1.176.901 EUR v letu 2015.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela Odgovor na sklepe Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake
možnosti
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Odgovor na sprejete sklepe 4., 9.
in 12. seje Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Sklepi Komisije so
se nanašali na strategijo razvoja romske skupnosti, na nasilje v družini in na nasilje nad
starejšimi.
Vir: MDDSZ
Vlada odgovorila na poslansko pobudo za zaustavitev liberalizacije cen naftnih
derivatov
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko pobudo Luke Mesca v zvezi
z ustavitvijo liberalizacije cen goriv in ga poslala Državnemu zboru.
Poslanec Luka Mesec je na Vlado RS naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z ustavitvijo
liberalizacije cen goriv. Vlado RS poziva, da znova predpiše model regulacije cen, ki je vejal
pred deregulacijo kurilnega olja in več oktanskega bencina v mesecu aprilu 2016.
Odgovor vlade
Vlada RS uvodoma pojasnjuje, da v skoraj vseh državah EU obstaja prosto oblikovanje
drobnoprodajnih cen naftnih derivatov. To pomeni, da so cene naftnih derivatov liberalizirane,
vloga države pa je zmanjšana le na določanje davkov in trošarin. Cena za kupce se oblikuje na
podlagi konkurence med obstoječimi podjetji. Slovenija pri tem predstavlja eno izmed treh
držav v EU, kjer cene naftnih derivatov niso liberalizirane.
Vlada RS se zavzema za konkurenčno gospodarstvo in svobodno delovanje podjetij na trgu.
Ukrepi, ki so predvideni v Zakonu o kontroli cen, so izredne narave in naj bi kot taki trajali
največ 6 do 12 mesecev. Vlada lahko v utemeljenih primerih po tem času na podlagi
predhodne analize stanja ukrep obnovi. Trenutno so v Slovenije regulirane le še cene edinih
učbenikov za posamezni razred, cene železniškega potniškega notranjega prometa in
nekatere cene naftnih derivatov (bencin 95 in dizel). Tako so se v zadnjih letih deregulirali oz.
sistemsko uredili tudi drugi trgi energentov (elektrika, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje).
Cilj Vlade RS je vzpostaviti normalno delujoč trg, na katerem se bodo lahko vzpostavili tržni
mehanizmi in konkurenca med distributerji naftnih derivatov. Vlada RS izvaja take ukrepe, ki
omogočajo vzpostavitev konkurenčnega okolja. Regulacija cen naftnih derivatov za podjetja
zagotovo ne predstavlja okolja, ki bi bilo za njih spodbudno oziroma bi jih spodbujalo k
svobodni ekonomski iniciativi.
Deregulacija cen naftnih derivatov bi po predvidevanjih na daljši rok lahko prispevala k večji
konkurenci na trgu naftnih derivatov, posledično bi med ponudniki lahko prišlo do večje
cenovne konkurence, od česar bi lahko imeli koristi tudi potrošniki.
Pristojna ministrstva so po proučitvi gradiva »Ocena vpliva morebitne deregulacije cen naftnih
derivatov na javnofinančne prihodke« (MF in UMAR) in študije Analize vpliva deregulacije
naftnih cen derivatov in trošarinske politike v Sloveniji (Trgovinska zbornica Slovenije) imela v
mesecu februarju 2016 skupni sestanek na najvišji ravni med predstavniki Ministrstva za
finance (MF), Ministrstva za infrastrukturo (MZI) ter Ministrstva za gospodarski razvoj in
tehnologijo (MGRT). Na sestanku je bilo izraženo skupno strinjanje o nadaljevanju postopne
liberalizacije cen naftnih derivatov.
Prvi korak je bila liberalizacija cen za neosvinčene bencine višjih oktanskih vrednosti in ekstra
lahkega kurilnega olja, naslednji pa je liberalizacija cen 95-oktanskega neosvinčenega
motornega bencina in dizelskega goriva, ki se prodajata na bencinskih servisih na servisnih
prometnih površinah avtocest in hitrih cestah.
Vlada RS je na 90. redni seji 2. 6. 2016, na podlagi sklepa št. 00726-15/2016/5, naložila MF in
MGRT, da do 1. julija 2016 pripravita skupno analizo o javno finančnih učinkih postopne
liberalizacije cen naftnih derivatov, ki se prodajajo na bencinskih servisih na servisnih
prometnih površinah avtocest in hitrih cest.
Z analizo se je Vlada RS seznanila na 95. redni seji 7. 7. 2016. V analizi je ocenjeno, da bodo
ob upoštevanju enoletnega zamika pri prilivih davka od dohodkov pravnih oseb v državni
proračun učinki liberaliziranih cen goriv na avtocestah naslednji: v letu 2017 bi lahko bili
prihodki državnega proračuna nižji za do 2,2 milijona evrov letno, če bi distributerji dvignili
svojo maržo za 50 %, v letu 2018 bi lahko bili ob 100 % dvigu marž, glede na trenutne marže,
prihodki državnega proračuna nižji za do 3,9 milijonov evrov, od leta 2019 naprej pa bi bili
prihodki lahko nižji za do največ 3,3 milijone evrov letno, če bi se marža dvignila za 100 %, kot
bi bili v primeru, če ne bi prišlo do sprostitve cen naftnih derivatov na bencinskih servisih ob
avtocestah in hitrih cestah ter ostalimi bencinskimi servisi. Analiza je narejena ob predpostavki
50 % in 100 % dviga marže.
Vlada RS dodatno pojasnjuje, da bo zaradi možnosti usklajenega delovanja največjih
distributerjev potreben tudi ustrezen in učinkovit nadzor s strani Agencije za varstvo
konkurence, ki je svoje aktivnosti že usmerila na spremljanje trga pogonskih goriv in bo v
primeru nepravilnosti tudi ukrepala.
Zaradi zgoraj navedenega Vlada RS meni, da zdaj ni razlogov za ponovno regulacijo 98 in več
oktanskega bencina in kurilnega olja.
Vir: MGRT
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo poslanca Janka Vebra glede
izdaje soglasja za 100 % lastništvo družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., (SiDG) v
družbi Snežnik, d. d., Kočevska Reka
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo poslanca Janka Vebra glede izdaje
soglasja za 100 % lastništvo družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., (SiDG) v družbi
Snežnik, d. d., Kočevska Reka.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejelo pisno poslansko pobudo Janka
Vebra, s katero predlaga Vladi RS, da naj v najkrajšem možnem času poda soglasje za
nadaljevanje postopka pridobivanja 100 % deleža družbe SiDG v družbi Snežnik, d. d.,
Kočevska Reka.
V zvezi z navedeno poslansko pobudo Vlada RS odgovarja:
Kot ugotavlja poslanec, mora poslovodstvo družbe SiDG v skladu z Aktom o ustanovitvi
družbe SiDG pridobiti soglasje organov družbe za nadaljevanje postopka pridobivanja 100 %
deleža družbe SiDGv družbi Snežnik, d. d.
Vlada kot skupščina družbe SiDG odloča o soglasju poslovodstvu k nakupu ali drugi pridobitvi
delnic ali deležev v drugih družbah, ki niso od družbe odvisne družbe. Ker gre v primeru
družbe Snežnik, d. d., za od SiDG odvisno družbo, mora pridobiti predhodno soglasje
nadzornega sveta družbe za nakup ali drugo pridobitev delnic ali deležev v odvisnih družbah.
Do imenovanja prvih članov nadzornega sveta, ki zastopajo interese ustanoviteljice, izvršuje
vse naloge iz pristojnosti nadzornega sveta skupščina, poleg svojih ostalih pristojnosti.
Vlada RS je sprejela Poročilo o stvarnem vložku v družbo SiDG katerega predmet je 391.941
navadnih imenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic družbe Snežnik d. d., ki predstavljajo
70,04 % osnovnega kapitala družbe Snežnik, d. d. Z navedenim stvarnim vložkom Republike
Slovenije je družba SiDG torej postala 70,04 % lastnik osnovnega kapitala v družbi Snežnik, d.
d.
Če želi družba SiDG nadaljevati s postopkom pridobivanja lastniških deležev, ki predstavljajo
drugo pridobitev delnic ali deležev v odvisnih družbah, v družbi Snežnik, d. d., mora
poslovodstvo družbe SiDG pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta družbe SiDG
katerega naloge do imenovanja prvih članov nadzornega sveta izvršuje skupščina, torej Vlada
RS.
Poslovodstvo družbe SiDG do sedaj organov družbe še ni zaprosilo za izdajo predhodnega
soglasja za nakup ali drugo pridobitev delnic ali deležev v odvisnih družbah, zato pristojni
organ ne more sprejeti sklepa o soglasju za pridobivanje 100 % deleža družbe SiDG v družbi
Snežnik, d. d., kot ga predlaga poslanec, saj za takšno soglasje niso izpolnjeni osnovni
pogoji.
Vir: MGKP
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede povračila premoženjske vojne
škode
V uvodnem delu predmetnega poslanskega vprašanja poslanka Violeta Tomić izpostavlja, da
je Ministrstvo za pravosodje v letu 2008 pripravilo osnutek predloga zakona o povračilu
premoženjske vojne škode (v nadaljnjem besedilu: osnutek predloga zakona), ki so jo utrpeli
jugoslovanski državljani med drugo svetovno vojno na ozemlju Republike Slovenije. Poslanka
je glede navedene problematike na predsednika vlade naslovila tudi ustno vprašanje, na
katerega je 30. marca 2016 predsednik vlade pojasnil, da Slovenija kot država ne more
prevzemati odgovornosti za škodo, povzročeno posameznikom in družbi zaradi agresije tuje
države. Svoje stališče je predsednik vlade utemeljil s sodno prakso ter mnenjem Ministrstva za
pravosodje.
Vlada izpostavlja, da Ustava RS žrtvam vojnega nasilja zagotavlja posebno (socialno) varstvo
v skladu z zakonom (tretji odstavek 50. člena). Konkretizacijo navedene ustavne določbe
predstavlja sprejeti Zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki žrtvam vojnega nasilja, za razliko od
ostalih državljanov, zagotavlja nekatere posebne socialne pravice in nekatere posebne
socialne ugodnosti. Zagotavljanje posebnega socialnega varstva žrtvam vojnega nasilja temelji
na solidarnosti kot enem od temeljnih načel socialne države.
Odprto pa ostaja vprašanje povračila premoženjske vojne škode. Vsebina morebitnega
zakona, ki bi na normativni ravni določil povračilo premoženjske vojne škode, je zelo
kompleksna. Urediti bi bilo namreč treba temeljna vprašanja kot so pravica do povračila,
pristojne organe za odločanje, postopek za uveljavljanje povračila, evidenco o oškodovancih,
naslednikih in izdanih odločbah ter financiranje in način izplačevanja povračil. Gre torej za
področja, ki po Zakonu o državni upravi, ki določa resorno pristojnost posameznih ministrstev,
posegajo v pristojnost več ministrstev. Sedanja Vlada vseskozi to področje spremlja. Tako
zlasti z vidika sodne prakse, ki izkazuje, da ni obveznosti Republike Slovenije po 50. členu
Ustave Republike Slovenije za sprejetje posebnega zakona glede premoženjske škode iz časa
druge svetovne vojne. Enako velja glede na sodno prakso mednarodnih sodišč (Meddržavno
sodišče v Haagu, zlasti pa Evropsko sodišče za človekove pravice), z vidika mednarodnega
prava, še najbolj pa z vidika 1. člena Protokola št. 1. k Evropski konvenciji o človekovih
pravicah (Varstvo lastnine).
Glede dela vprašanja, ki se nanaša na odprtje vprašanj v bilateralnih odnosih z ZR Nemčijo o
povračilo premoženjske škode, ter vprašanjem, ali so – glede na to, da si Nemčija prizadeva
ustaviti učinek domin po Brexitu, razmere sedaj za to že ugodne, Vlada RS pojasnjuje, da
aktualno politično dogajanje v Veliki Britaniji vpliva na zunanjepolitične odnose držav članic
Evropske unije (EU). Vsi napori so usmerjeni v poglobljeno integracijo EU, da se bo znala bolje
in učinkoviteje odzvati na potrebe svojih državljanov in hitro spreminjajoče se razmere v svetu.
Okoliščine so občutljive; kakšna bo dinamika pogajanj z Veliko Britanijo je težko predvideti. Na
meddržavni ravni so napori zato usmerjeni v izgradnjo trdne EU, vsa odprta vprašanja na
bilateralni osnovi pa se še naprej rešujejo na dvostranskih srečanjih med državami članicami.
Navkljub odličnim političnim in gospodarskim odnosom z ZR nemčijo nemška stran na
bilateralni ravni dialog o tej problematiki do danes zavrača in ne privoli v odprtje tega vprašanja
na bilateralni ravni z argumentacijo, da naj bi bile v skladu z dogovorom med Josipom Brozom
Titom in tedanjim nemškim kanclerjem Willyem Brandtom leta 1974 vse obveznosti Nemčije do
nekdanje Jugoslavije iz naslova odškodnin za škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno
izpolnjene v okviru Sporazuma med Vlado SFRJ in Vlado ZRN o odobritvi kapitalske pomoči.
Ta sporazum je predvidel zelo ugodno posojilo Jugoslaviji v višini ene milijarde nemških mark,
ki pa se je po osamosvojitvi sicer restrukturiral in obrestno mero izenačil z vsemi drugimi
posojili.
Republika Slovenija si kljub gornjim argumentom nemške strani prizadeva za pričetek dialoga
z ZR Nemčijo na tem področju, a doslej še ni bila uspešna. Negativno stališče nemške vlade
do slovenskega vztrajanja pri tem vprašanju je širše mednarodno politične narave. Ponovno
odpiranje vprašanje vojne škode z našo državo bi morda vzpodbudilo tudi nekatere druge
države oziroma posamezne politične stranke v posameznih državah, da odprejo razpravo o tej
temi. Pri tem vprašanje primernosti trenutka, ki go izpostavlja tudi poslanka, ostaja pomemben
element, ki ga ne gre prezreti.
Glede na vse navedeno Vlada RS meni, trenutne okoliščine še niso naklonjene odpiranju tega
vprašanja na meddržavni ravni.
Vir: MP
Vlada sprejela predloge stališč do prvega sklopa zakonodajnih predlogov EK v okviru
reforme skupnega evropskega azilnega sistema
Vlada RS je na današnji seji sprejela predloge stališč Republike Slovenije k:
– Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Eurodac za
primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe (Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi
meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za
mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez
državljanstva), za prepoznavanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb
brez državljanstva in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac s strani organov
pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev),
– Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za
določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v
eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev),
– Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za
določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v
eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev).
Predlogi sodijo v prvi sklop zakonodajnih predlogov, ki jih Evropska komisija predstavlja v
okviru obsežnejše reforme skupnega evropskega azilnega sistema, kar je zapisano že v
njenem sporočilu aprila 2016. Namen te reforme je zastaviti srednjeročni odziv na prihodnje
izzive na področju migracij.
Drugi sklop zakonodajnih aktov, ki predstavlja zaokroženo celoto reforme oziroma prenove
Skupnega evropskega azilnega sistema, je bil predstavljen sredi julija. Osnutek uradnega
stališča Republike Slovenije bo predstavljen jeseni.
Vir: MNZ
Vlada se je seznanila s poročilom SDH o prestrukturiranju HSE
Vlada se je danes seznanila s poročilom Slovenskega državnega holdinga (SDH) o izvajanju
ukrepov prestrukturiranja v skupini HSE in naložila SDH, naj pripravi dodatno analizo učinkov
ukrepov prestrukturiranja.
Vlada se je seznanila s stališčem in poročilom SDH o zadostnosti in uspešnosti izvajanja
ukrepov, predvidenih v načrtih finančnega in poslovnega prestrukturiranja družb skupine HSE,
še posebej Termoelektrarne Šoštanj in skupine Premogovnik Velenje, izdelanega na podlagi
sklepa vlade iz 7. januarja 2016.
Vlada je poleg tega naložila SDH, naj pripravi dodatno analizo učinkov ukrepov finančnega in
poslovnega prestrukturiranja, ki vključujejo tudi vertikalno povezovanje proizvajalcev in
prodajalcev električne energije.
Vir: MF
DUTB bo terjatve do Eko Nafte odplačno prenesla na SDH
Vlada RS je danes kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odločila, da bo
DUTB terjatve do družbe Eko Nafta odplačno prenesla na Slovenski državni holding (SDH).
DUTB bo terjatve prenesla po prenosnih vrednostih, po katerih je te tvegane postavke prejela
v okviru postopka izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank, zmanjšanih za vsa plačila,
prejeta od Eko Nafte, in povečanih za tehtani strošek kapitala v višini 4,2 odstotka za čas
lastništva terjatev.
DUTB bo izvedla vse potrebne aktivnosti in SDH nemudoma dala na razpolago vso potrebno
dokumentacijo in informacije v zvezi s terjatvami, ki so predmet prenosa, ter najkasneje do 30.
avgusta 2016 sklenila pogodbo o njihovi prodaji.
Vir: MF
Uredba o ratifikaciji Protokola med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport
Republike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje in znanost Republike Makedonije
o sodelovanju na področju izobraževanja
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o ratifikaciji Protokola med Ministrstvom za
izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje in
znanost Republike Makedonije o sodelovanju na področju izobraževanja, ki sta ga sta 23.
februarja 2016 v Ljubljani podpisala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja
Makovec Brenčič ter minister za izobraževanje in znanost Republike Makedonije g. Abdilakim
Ademi.
Protokol pomeni zagotovitev izobraževanja in šolanja dijakov ter študentov na dodiplomskem
ter podiplomskem nivoju obeh držav podpisnic protokola na vzajemni osnovi glede plačila
šolnine, do polnopravne vključitve Makedonije v Evropsko unijo.
Bistveni element tega protokola je zagotavljanje ugodnejših pogojev šolanja in študija
slovenskih državljanov v Makedoniji in makedonskih državljanov v Sloveniji. To pomeni, da so
jim zagotovljeni enaki pogoji šolanja in študija glede plačila šolnine, kot veljajo za domače
študente in študente držav članic EU. Torej ne plačujejo šolnine, kot je sicer predvidena za tuje
državljane, ampak se v kvoti vpisnih mest za tujce na javnih visokošolskih zavodih vpisujejo
pod enakimi finančnimi pogoji kot domači državljani in državljani držav članic EU.
V študijskem letu 2015/16 je bilo v Sloveniji na študiju 637 makedonskih državljanov.
Ko bo Makedonija postala polnopravna članica EU, bodo njeni državljani izenačeni s
slovenskimi oz. državljani EU in bodo še naprej študirali pod enakimi pogoji, vendar pa v kvoti,
ki je namenjena domačim in EU študentom, ne pa v kvoti za tujce. Enako seveda velja za
slovenske državljane v Makedoniji.
Slovenija je enake protokole sklenila tudi še s Črno goro, Bosno in Hercegovino, Srbijo in
Kosovom.
Vir: MZZ
Razrešitev in imenovanje članov Upravnega odbora ITF – Ustanove za krepitev
človekove varnosti
ITF – Ustanovo za krepitev človekove varnosti (v nadaljnjem besedilu Ustanova ITF) je
ustanovila Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada RS. V Statutu Ustanove ITF, ki je bil
sprejet 9. aprila 2014, je določeno, da Vlada RS imenuje člane upravnega odbora, smiselno pa
to velja tudi za njihovo razrešitev. Upravni odbor Ustanove ITF je najvišji organ upravljanja te
Ustanove.
Upravni odbor sestavlja pet slovenskih predstavnikov, ki jih imenuje Vlada RS, med njimi
predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za obrambo in Ministrstva za zdravje,
trije predstavniki Bosne in Hercegovine, ki jih imenuje Svet ministrov Bosne in Hercegovine in
en predstavnik Hrvaške, ki ga imenuje Vlada Republike Hrvaške.
Upravni odbor v skladu s Statutom ustanove vodi politiko Ustanove ITF, sprejema Statut
Ustanove ITF, njegove spremembe in dopolnitve, sprejema program dela in letni proračun
Ustanove ITF, letno finančno poročilo Ustanove ITF, letno poročilo o delu s finančnim
poročilom o implementaciji donacij za preteklo koledarsko leto, ki ga pošlje v oceno in potrditev
svetovalnemu odboru Ustanove ITF, upravlja s premoženjem in prihodki Ustanove ITF, ki so
namenjeni za njeno delovanje ter daje soglasje direktorju glede poslov, ki se nanašajo na
promet z nepremičninami ter na premoženje Ustanove ITF in katerih vrednost presega 21.000
EUR. Upravni odbor imenuje ter razrešuje direktorja, odloča o zmanjšanju ali povečanju
ustanovitvenega premoženja v skladu z določili Akta o ustanovitvi in Zakona o ustanovah, daje
soglasje k aktu o sistemizaciji delovnih mest, ki določa tudi merila za oblikovanje plač
direktorja in zaposlenih v strokovni službi ter opravlja druge naloge v skladu z ustanovitvenim
aktom, statutom in zakonom.
Razrešitev dosedanje članice Upravnega odbora iz Ministrstva za zunanje zadeve
veleposlanice Dragoljube Benčina je posledica upokojitve. Predlagamo, da Vlada Republike
Slovenije za članico Upravnega odbora ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti imenuje
veleposlanico Darjo Bavdaž Kuret, državno sekretarko v Ministrstvu za zunanje zadeve.
Vir: MZZ
Vlada imenovala člana nadzornega sveta družbe SODO
Vlada RS je na današnji seji imenovala Darjana Gradišnika za člana nadzornega sveta družbe
SODO d.o.o, za mandatno dobo štirih let, in sicer od z 4. 8. 2016 do 4.8.2020.

Seznanila se je tudi z odstopom mag. Marjana Podgorška kot člana nadzornega sveta družbe
SODO d.o.o., ki ga je podal na seji 19.5.2016 nadzornemu svetu SODO d.o.o.
Vir: MzI
Potrjen program sofinanciranja lokalne javne infrastrukture
Vlada Republike Slovenije je na seji danes, 28. julija, potrdila Program sofinanciranja
Ministrstva za obrambo investicij v lokalno javno infrastrukturo v letih 2016 in 2017 zaradi
obremenitev, ki jih povzroča delovanje Slovenske vojske.
Program sofinanciranja Ministrstva za obrambo investicij v lokalno javno infrastrukturo v letih
2016 in 2017 zaradi obremenitev, ki jih povzroča delovanje Slovenske vojske v občini Ilirska
Bistrica, obsega projekt gradnje mostu na mestu križanja lokalne ceste Bač–Koritnice in
hudournika za odvajanje poplavnih voda ter rekonstrukcijo dela cestišča JP 135080 Bač–
Koritnice, ki pomeni južni dostop do strelišča Bač, ki je sestavni del Osrednjega vadišča
Slovenske vojske Postojna.
Obseg sofinanciranja je glede na dogovor z Občino Ilirska Bistrica zaradi javnofinančnih
razmer v Sloveniji zmanjšan in znaša do največ 70.000 evrov leta 2016 in do največ 70.000
evrov leta 2017. Ministrstvo za obrambo bo sofinanciralo 62,5 odstotka celotne investicije,
Občina Ilirska Bistrica pa 37,5 odstotka.
Vir: MO
Vlada seznanjena z namero o podpisu tehničnih dogovorov o logistični podpori za
sodelovanje pri usposabljanjih in uporabi bojne skupine EU
Vlada Republike Slovenije se je danes, 28. julija, seznanila z namero o podpisu Tehničnega
dogovora med zveznim ministrom za obrambo in šport Republike Avstrije, Ministrstvom za
obrambo Republike Hrvaške, Ministrstvom za obrambo Italijanske republike, Ministrstvom za
obrambo Madžarske in Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije o logistični podpori za
sodelovanje pri usposabljanjih bojne skupine EU, ki bo na voljo Evropski uniji v prvi polovici
leta 2017, in s tehničnim dogovorom med navedenimi deležniki o logistični podpori pri uporabi
bojne skupine.
Na ravni obrambnih ministrstev sodelujočih držav Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in
Slovenije je bilo aprila 2014 podpisano Pismo o nameri o večnacionalni bojni skupini Evropske
unije, s katerim so države izrazile namero, da ustanovijo večnacionalno bojno skupino
Evropske unije (EUBG), in sicer na podlagi Večnacionalnih sil kopenske vojske (Multinational
Land Force, MLF) in vključno z državami Pobude za regionalno obrambno sodelovanje
(Defence Cooperation Initiative, DECI).
Tehnična dogovora bosta podrobneje opredelila sodelovanje in uredila zagotavljanje logistične
podpore za usposabljanja oziroma pri uporabi EUBG. Vlogo vodilne logistične države bo
prevzela Italija, ki je hkrati tudi nosilna država te bojne skupine. V pripravi je Memorandum o
soglasju o načelih za ustanovitev in delovanje bojne skupine Evropske unije DECI. Evropski
uniji bo na voljo v prvi polovici leta 2017. Memorandum bo natančneje opredelil sodelovanje in
bo okvirni dokument za ustanovitev in delovanje EUBG.
Vir: MO
Vlada sprejela sklep o soglasju glede skupnega usposabljanja usmerjevalcev
združenega ognja oboroženih sil Avstrije in Slovenije
Vlada Republike Slovenije je danes, 28. julija, sprejela sklep o soglasju glede skupnega
usposabljanja usmerjevalcev združenega ognja oboroženih sil Republike Avstrije in Republike
Slovenije, ki bo v Sloveniji od 29. avgusta do 30. septembra letos. Hkrati se je seznanila z
Informacijo o nameravanem podpisu tehničnega dogovora med obrambnima ministrstvoma
obeh držav o usposabljanju v Šoli zračnih sil Slovenske vojske.
Šola zračnih sil Slovenske vojske (SVN AGOS), ki deluje v okviru 15. polka vojaškega
letalstva, je namenjena izvajanju usposabljanj za usmerjevalce združenega ognja (Joint
Terminal Attack Controller – JTAC) in neposredno zračno podporo (Close Air Support – CAS),
skladno s standardi Nata in ZDA. Šola je bila letos mednarodno akreditirana. Usposabljanja,
predvidoma dva tečaja na leto, bodo potekala v Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki,
deloma pa jih bodo izvajali na območju Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna in
drugih območjih za usposabljanje zračnih sil po Sloveniji.
Tehnični dogovor med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in zveznim ministrom za
obrambo in šport Republike Avstrije o usposabljanju v Šoli zračnih sil Slovenske vojske (SVN
AGOS) bo sklenjen kot osrednji dogovor za usposabljanja pripadnikov oboroženih sil
Republike Avstrije v SVN AGOS ter bo splošno opredeljeval zasnovo tečajev in podporo
države gostiteljice med tečaji. Prvega skupnega usposabljanja, ki bo med 29. avgustom in 30.
septembrom letos, se bo udeležilo šest pripadnikov Slovenske vojske in dva pripadnika
oboroženih sil Republike Avstrije.
Vir: MO
Vlada seznanjena s sodelovanjem Slovenske vojske na vaji Bison Counter 16
Vlada Republike Slovenije se je danes, 28. julija, seznanila z namero o podpisu Tehničnega
dogovora med oboroženimi silami Kraljevine Švedske in Ministrstvom za obrambo Republike
Slovenije o sodelovanju Slovenske vojske na vaji Bison Counter 16.
Na Švedskem bo med 15. in 28. avgustom letos potekala mednarodna vaja Bison Counter 16,
namenjena usposabljanju s področja boja proti improviziranim eksplozivnim sredstvom. Na vaji
bo sodelovalo približno tisoč pripadnikov različnih držav, od tega pet pripadnikov voda za delo
z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Slovenske vojske.
S Švedsko, ki bo zagotavljala podporo države gostiteljice, bo vsaka sodelujoča država
podpisala tehnični dogovor. Ta bo vseboval podrobnejše določbe glede zagotavljanja podpore
države gostiteljice na vaji.
Vir: MO
Vlada sprejela odgovor na pobudo državnega svetnika Požežnika v zvezi s črpanjem
evropskih sredstev
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pobudo državnega svetnika Janka Požežnika
v zvezi s črpanjem evropskih sredstev in ga bo posredovala Državnemu svetu Republike
Slovenije.
V pisni pobudi državni svetnik navaja podatke o dosedanjem izvajanju evropske kohezijske
politike v Sloveniji za programsko obdobje 2014–2020. Zapiše, da je bila država v preteklem
programskem obdobju dokaj uspešna, zato predlaga, da se znanje in dobre prakse preteklega
obdobja prenese tudi v sedanje obdobje izvajanja. Na vlado zato naslavlja pobudo, da
zagotovi izboljšanje črpanja razpoložljivih evropskih sredstev.
Vlada je v odgovoru zapisala:
• da programsko obdobje 2014–2020 traja do leta 2023, kar pomeni, da je pred Slovenijo še
sedem let in pol za doseganje ciljev, ki so bili dogovorjeni z Evropsko komisijo;
• da so bili temeljni normativni okvir in evropske uredbe objavljene v evropskem uradnem listu
šele decembra leta 2013;
• da je v letih 2014, 2015 Evropska komisija izdajala in še izdaja izvedbene uredbe in navodila
o tolmačenju evropskih kohezijskih uredb, kar pomeni, da se tem usmeritvam prilagajajo tudi
navodila za izvajanje slovenskega operativnega programa;
• da sta partnerski sporazum, ki je podlaga izvajanju, Slovenija in Evropska komisija sklenili
oktobra 2014;
• da je slovenski operativni program Evropska komisija potrdila v decembru leta 2014.
Iz navedenega sledi, da je bilo prvo leto programskega obdobja (2014) namenjeno
dokončnemu dogovoru o vsebini partnerskega sporazuma in operativnega programa, zato se
izvajanje ni moglo začeti. Vlada se je v letu 2015 ukvarjala s postavitvijo sistema, in sicer v
okoliščinah, ko vsa operativna navodila še niso (bila) dokončana s strani Evropske komisije.
Prav tako se je v tem času aktivno zaključevalo tudi programsko obdobje 2007–2013, kar
pomeni, da so ministrstva opravljala dvojno delo. Pri tem ni nezanemarljivo, da je vladi kljub
velikim izzivom in zaostankom, ki so nastali med leti 2007 in 2013, uspelo pospešiti izvajanje
ter Slovenijo uvrstiti na zemljevid najuspešnejših držav članic EU pri koriščenju sredstev
evropske kohezijske politike (leta 2014 še 19. mesto, konec leta 2015 pa 4. mesto; konec leta
2015 Slovenija med osmerico držav EU, ki jim je uspelo še pred koncem leta od Evropske
komisije pridobiti vsa sredstva, ki so bila možna iz vseh treh operativnih programov).
Vlada se je v odgovoru strinjala z oceno državnega svetnika, da je bila Slovenija v preteklem
programskem obdobju uspešna, saj je bila v zadnjih dveh letih počrpana skoraj polovica vseh
razpoložljivih sredstev preteklega devetletnega preteklega programskega obdobja.
Glede izvajanja programskega obdobja 2014–2020 je zapisala, da je pripravila in sprejela vse
normativne podlage in da je izvajanje operativnega programa v polnem teku. Kot izhaja iz
odgovora, je bilo do 8. julija 2016 potrjenih 72 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni
vrednosti 585 milijonov evrov, in sicer:
• 22 javnih razpisov v skupni vrednosti 126 milijonov evrov;
• 14 programov, iz katerih bodo ravno tako sledili javni razpisi – vse skupaj v vrednosti 107
milijonov evrov – in
• 36 neposredno potrjenih projektov v skupni vrednosti 352 milijonov evrov.
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je organ upravljanja za evropske
strukturne sklade in Kohezijski sklad, ima v pregledu še dodatnih 29 vlog v skupni vrednosti
182 milijonov evrov, ki so v usklajevanju z resornimi ministrstvi. To pomeni, da je vlada v manj
kot enem letu odobrila za skoraj 600 milijonov evrov sredstev oz. 20 odstotkov vseh
razpoložljivih sredstev, če temu prištejemo še vloge, ki so v pregledu, pa je angažiranih že 767
milijonov evrov, kar je četrtina vseh sredstev, ki so Sloveniji na razpolago.
Iz vseh navedenih razlogov je vlada v odgovoru ocenila, da je izvajanje evropske kohezijske
politike v Republiki Sloveniji ustrezno in da so razvojna sredstva iz operativnega programa na
razpolago za cilje, ki so bili dogovorjeni v Operativnem programu za izvajanje evropske
kohezijske politike v obdobju 2014–2020 za cilj Naložbe za rast in delovna mesta.
Vir: SVRK
Vlada sprejela odgovor na vprašanja državnega svetnika dr. Zorana Božiča glede
vodenja Slovenskega filmskega centra, javne agencije RS
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika dr. Zorana
Božiča glede vodenja Slovenskega filmskega centra (v nadaljnjem besedilu: SFC).
Gospod Zoran Božič je na Vlado RS oziroma Ministrstvo za kulturo naslovil vprašanja
povezana z vodenjem SFC. Vlada RS je v odgovoru povzela dosedanji postopek, v katerem je
odločila, da ne bo imenovala predlaganega kandidata za direktorja SFC in Svetu SFC naložila,
da ponovno razpiše prosto delovno mesto direktorja. Vlada RS je v odgovoru med drugim
nadalje pojasnila, da je za vršilko dolžnosti direktorja SFC dne 6. 7. 2016 imenovala gospo
Nerino T. Kocijančič.
Vir: MK
Vlada o odgovoru na pobudo državnega svetnika v zvezi s prenosom lastništva dvorca
Sv. Janeza na Občino Starše
Vlada RS je sprejela odgovor na pobudo državnega svetnika Rudija Matjašiča, mag. posl. ved,
v zvezi s prenosom lastništva dvorca Sv. Janeza na Občino Starše in ga pošlje Državnemu
svetu.
Rudi Matjašič je na Vlado Republike Slovenije naslovil pobudo, da se dvorec Sv. Janeza
brezplačno prenese v last Občine Starše, ki želi v okviru razvojne strategije dvorec obnoviti ter
ga vključiti v eno od svojih pomembnih kulturnih in turističnih točk.
V predmetni zadevi bi morale stranke posla oz. pogodbe doseči soglasje volje za sklenitev
pogodbe. Prava sogovornika Občine Starše, ki želi brezplačno pridobiti dvorec, sta dejanski in
zemljiškoknjižni lastnik.
Dvorec Sv. Janeza je kulturni spomenik lokalnega pomena.
Stanovanjski sklad RS je dejanski lastnik stanovanj v starejši nepremičnini, ki stoji na parceli.
Zemljiško knjižni lastnik celotne stavbe je družba PP nepremičnine, d.o.o., ki ima na
nepremičnini vknjiženo hipoteko v vrednosti 2.000.000 EUR in je na njej vzpostavljena oz. so
predlagana za vpis druga bremena na nepremičnini. Stanovanjski sklad RS je predmetno
nepremičnino pridobil na podlagi Pogodbe o neodplačnem prenosu družbenih stanovanj.
Zaradi zapletov v zvezi z obremenitvijo na stavbi ni bila vpisana lastninska pravica v korist
Stanovanjskega sklada RS. Zaradi neurejenega prenosa lastninske pravice in obremenitev v
korist PP nepremičnine, d.o.o., Stanovanjski sklad RS ni mogel vlagati v stanovanja in tudi ne
more pričeti kot tudi ne drugače razpolagati s stavbo glede na veljavno zakonodajo. Začel se
je tudi inšpekcijski postopek zaradi domnevno nevarne gradnje. Dne 19.7.2016 je prejel sklep
prvostopenjskega organa Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor,
iz katerega izhaja, da je bil postopek na prvi stopnji ustavljen. Sklep še ni pravnomočen.
Stanovanjski sklad RS je dne 9.7.2015 izselil zadnjo najemnico brez pomoči Občine Starše.
Pred preučitvijo možnosti brezplačnega prenosa stanovanj v dejanski lasti Stanovanjskega
sklada RS v predmetnem objektu na Občino Starše s predhodnim vedenjem Ministrstva za
okolje in prostor kot resornega ministrstva oz. odplačnega prenosa/zamenjave za druge
nepremičnine, je nujno potrebno razrešiti vprašanje lastništva in prenosa obremenitev
nepremičnine, vzpostavljenih s strani PP nepremičnine, d.o.o., na druge nepremičnine in
zaključiti inšpekcijski postopek.
Vir: MJU
Vlada sprejela mnenje glede Predloga priporočila v zvezi s tajnima trgovinskoinvesticijskima
sporazumoma TTIP in CETA
Vlada RS je danes na redni seji sprejela mnenje glede Predloga priporočila v zvezi s tajnima
trgovinsko-investicijskima sporazumoma TTIP in CETA in ga posredovala Državnemu zboru
Republike Slovenije.
Mnenje Vlade RS glede vsebina predlogov:
Vlada RS zastopa stališča, ki jih je sprejel Državni zbor v zvezi s trgovinsko-investicijskima
sporazumoma CETA in TTIP. Glede na trenutno situacijo prekinitev pogajanj za TTIP in
nepotrditev sklepov za CETA nista smiselna. CETA in TTIP nista tajna sporazuma, temveč gre
za dva trgovinsko-investicijska sporazuma med številnimi v okviru skupne trgovinske politike
EU. Vlada RS se zavzema za čim večjo transparentnost pogajanj za trgovinske sporazume in
je naklonjena izboljšanju dostopa javnosti do informacij na ravni EU. Vlada RS tudi meni, da
razkritje vseh dokumentov iz pogajanj o CETA ni potrebno niti izvedljivo. Besedilo sporazuma
v celoti je bilo že objavljeno na spletu. Vlada RS podpira začasno uporabo tistih določb
sporazuma CETA, ki so nedvomno v izključni pristojnosti EU, v skladu z dosedanjo prakso in z
Ustavo RS. Vlada RS meni, da bi bilo smiselno z vlogo za izdajo mnenja o skladnosti ICS s
pravnim redom EU počakati do izdaje mnenja Sodišča EU v zadevi Mnenja 2/15, ker sta
zadevi vsebinsko povezani. Vlada RS se strinja, da je pred ratifikacijo sporazumov potrebno
pridobiti informacije o potencialnih učinkih sporazumov. V ta namen se uporabijo vse
relevantne, že obstoječe študije, in po potrebi, glede na pomen posameznega sporazuma, se
pripravijo še lastne študije. Vsebino sporazumov je potrebno na jasen in razumljiv način
predstaviti javnosti. Vlada RS meni, da lahko o izvedbi predhodnega posvetovalnega
referenduma odloča Državni zbor, ki je pristojen za ratifikacijo.
Vir: MGRT
Vlada razrešila državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade
Vlada je na današnji seji na predlog predsednika vlade Janeza Lenarčiča razrešila s funkcije
državnega sekretarja, zadolženega za zunanje in evropske zadeve, v Kabinetu predsednika
Vlade Republike Slovenije z dnem 31. 7. 2016. Janez Lenarčič bo v prihodnje napoten na
mesto veleposlanika, stalnega predstavnika Republike Slovenije pri Evropski uniji.
Vir: KPV
Vlada imenovala državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade
Vlada je na današnji seji na predlog predsednika vlade sprejela sklep o imenovanju mag.
Antona Žuniča za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije z
dnem 16. 8. 2016.
Mag. Anton Žunič je uveljavljen strokovnjak s področja financ in bančništva, ki je deloval v
sistemu banke NLB med leti 1993 in 2005 – v obdobju med septembrom 2002 in majem 2005
tudi kot predsednik nadzornega sveta banke – ko je banka beležila uspešne in stabilne
rezultate upravljanja s tveganji. Opravljal je tudi funkcijo direktorja sektorja za upravljanje s
tveganji in Centra za upravljanje s tveganji za NLB d.d., pred tem je deloval tudi kot samostojni
analitik na področju zakladništva ter na področju strategije in restrukturiranja banke. Pri
delovanju v NLB je sledil filozofiji, da je dolgoročna prioriteta banke njena stabilnost in v tej luči
vzpostavil enega bolj učinkovitih in vzdržnih sistemov upravljanja bančnih tveganj v Sloveniji
doslej.
Med leti 2002 in 2005 se je izkusil tudi v vlogi državnega sekretarja za finance in generalnega
direktorja za področje zakladništva, ko je s svojim delom uspešno pripomogel k znižanju
inflacije oziroma usmerjanju javnih podjetij v večjo učinkovitost. Ob tem je z zasnovanjem
enotnega zakladniškega sistema zagotovil pregleden plačilni promet proračunskih porabnikov
ter bolj gospodarno upravljanje likvidnosti javnega sektorja.
Od leta 2014 je samostojni podjetnik, med leti 2012 in 2015 je opravljal tudi funkcijo
predsednika upravnega odbora Vitiva, d.d. Markovci.
Vir: KPV
Vlada imenovala mag. Ksenijo Kovačec Naglič za vršilko dolžnosti generalne direktorice
Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo
Vlada RS je na današnji seji imenovala mag. Ksenijo Kovačec Naglič za vršilko dolžnosti
generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo. Mag. Ksenija
Kovačec Naglič bo delo vršilke dolžnosti direktorice nastopila 1. 8. 2016, in bo to delo
opravljala do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar
največ za dobo šestih mesecev.
Mag. Ksenija Kovačec Naglič je magistra računalništva. Pred nastopom funkcije je bila
dolgoletna vodja informacijsko-dokumentacijskega centra za dediščino na Ministrstvu za
kulturo, pred tem pa svetovalka direktorja na takratni Upravi RS za kulturno dediščino. Je
dobra poznavalka zakonodaje in procesov na področju varstva kulturne dediščine. Sodelovala
je pri številnih mednarodnih projektih in bila med drugim članica ekspertne skupine Sveta
Evrope za inventar in dokumentiranje dediščine. Vodila je razvoj registra nepremične kulturne
dediščine, za kar je leta 2009 prejela tudi Steletovo priznanje.
Vir: MK
Imenovanje novih članov v svet zavoda ACS
Vlada RS je na današnji seji v svet javnega zavoda Andragoški center Republike Slovenije
(ACS) za mandatno dobo štirih let, od ustanovitvene seje sveta zavoda, imenovala nove
člane, predstavnike ustanovitelja.
V svet ACS je vlada na predlog ministrstva, pristojnega za izobraževanje, znanost in šport,
imenovala Mihaelo Praprotnik in mag. Katjo Dovžak, na predlog ministrstva, pristojnega za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa Darjo Čot.
Svet ACS je organ upravljanja javnega zavoda Andragoški center Republike Slovenije (ACS).
Sestavljajo ga trije predstavniki delavcev ACS, trije predstavniki ustanovitelja, en predstavnik
iz javne mreže organizacij za izobraževanje odraslih, en predstavnik Univerze v Ljubljani in en
predstavnik Univerze v Mariboru.
Predstavnike delavcev v svetu volijo delavci neposredno, predstavnike ustanoviteljev imenuje
Vlada Republike Slovenije, dva na predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in
enega na predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ostale
predstavnike imenujejo pristojni organi teh organizacij oziroma zvez v skladu z njihovimi akti.
Mandat sveta ACS traja 4 leta. Po preteku mandata so lahko člani sveta ponovno izvoljeni.
Svetu javnega zavoda ACS z 31. 7. 2016 poteče mandat, zato je Vlada RS imenovala
navedene nove člane v svet ACS.
Vir: MIZŠ
Imenovani člani Upravni odbor Agencije za radioaktivne odpadke
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da v Upravni odbor Agencije za radioaktivne
odpadke kot predstavnike ustanovitelja z 28.7.2016 za mandatno dobo štirih let in z možnostjo
ponovnega imenovanja imenuje Igorja Osojnika, mag. Marka Štrigla in mag. Mileno Černilogar
Radež.
Vir: MzI
Vlada imenovala namestnike izvoljenega sodnika na Evropskem sodišču za človekove
pravice
Vlada RS je imenovala mag. Darinko Dekleva Marguč, dr. Aleša Galiča, dr. Boštjana Zalarja in
dr. Andraža Zidarja na seznam namestnikov izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih
zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kjer se po dokončni izbiri
predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice imenujejo za mandat dveh let z
možnostjo ponovne izvolitve.
Namestniki izvoljenega sodnika oziroma »sodniki ad hoc«, predstavljajo seznam oseb,
izbranih s strani Vlade Republike Slovenije, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega
sodnika pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v primerih, ko
ta ne more sodelovati pri sojenju v konkretni zadevi ali zadevah zaradi nezmožnosti, umika,
izločitve, v primeru, da ga ni, kot tudi v primerih, ko se ta upokoji ali odstopi.
Vsaka država podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP)
lahko predloži seznam treh do petih namestnikov izvoljenega sodnika, s katerega nato
predsednik sodišča izbere nadomestnega sodnika v primeru, če nacionalni sodnik ne more
soditi v konkretni zadevi zaradi nezmožnosti ali izločitve. V primeru, da država podpisnica tega
ne stori, predsednik ESČP sam kot sodnika ad hoc določi nacionalnega sodnika iz druge
države pogodbenice EKČP. Funkcija namestnika izvoljenega sodnika je častna, opravlja se
brezplačno, morebitne stroške krije ESČP oziroma Svet Evrope.
Vir: MP
Nov član NS SID banke Marko Tišma
Vlada RS je danes na redni seji z mesta člana nadzornega sveta SID – Slovenske izvozne in
razvojne banke, d. d., razrešila mag. Antona Ropa, predstavnika ministrstva, pristojnega za
gospodarstvo, in za novega člana za čas do poteka mandata razrešenega člana imenovala
Marka Tišmo.
V skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki člane nadzornega sveta imenuje
Vlada RS. Vlada je na 22. redni seji 6. 9. 2013 kot predstavnika Ministrstva za gospodarski
razvoj in tehnologijo v nadzorni svet imenovala mag. Antona Ropa. Mag. Ropu je Banka
Slovenije izdala odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta SID banke,
ki je postala dokončna in izvršljiva z dnem 11. 9. 2015. Od takrat ni zagotovljeno zakonsko
določeno minimalno število članov nadzornega sveta, to je 7.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je po podaji pozitivne ocene Komisije za
ocenjevanje primernosti, predlagalo, da se za člana nadzornega sveta SID – Slovenske
izvozne in razvojne banke, d. d., imenuje Marko Tišma, svetovalec direktorja Večer, d. d., kot
predstavnik ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.
Vir: MGRT
Vlada o imenovanju članov medresorske delovne skupine Vlade RS za izvedbo OECD
pregleda regulatornih politik
Vlada RS je sprejela sklep o imenovanju članov medresorske delovne skupine Vlade
Republike Slovenije za izvedbo OECD pregleda regulatornih politik.
OECD odbor za regulatorno politiko bo na pobudo Ministrstva za javno upravo izvedel pregled
regulatornih politik v Republiki Sloveniji. Pregled se bo izvajal med septembrom 2016 in
decembrom 2017. Cilj pregleda je določiti ključne faktorje, ki vplivajo na pripravo kakovostnih
predpisov. Ugotovitve bodo služile kot izhodišče za vzpostavitev permanentnih usposabljanj za
pripravljavce predpisov, za razvoj predvidljivih in sistematičnih postopkov sprejemanja novih
predpisov in evalvacije obstoječih predpisov z jasnimi cilji in kazalniki ter za sistemske
usmeritve za prehod iz procesne v ciljno usmerjeno zakonodajo. Prav tako bo opravljena
analiza stanja implementacije obstoječega regulatornega okvirja.
Za boljšo koordinacijo in izvedbo pregleda bo ustanovljena medresorska delovna skupina,
sestavljena iz pripravljavcev predpisov iz posameznih resorjev. Namen dela medresorske
delovne skupine je aktivno sodelovanje pri izvedbi pregleda, in sicer sodelovanje pri pripravi
odgovorov na vprašalnike OECD, aktivno sodelovanje na delavnicah, razpravah in diskusijah,
ter v pilotnih projektih, katerih cilj je izpeljati dva zakonodajna postopka na kar najbolj
kakovosten način, tako z vidika postopka kot vsebine. Člani medresorske delovne skupine
bodo po potrebi povabili k sodelovanju tudi predstavnike strokovne javnosti. Delo bodo
opravljali v okviru svojih rednih delovnih obveznostih. Z delom bo medresorska delovna
skupina pričela takoj in ga zaključila najkasneje novembra 2017.
V medresorsko delovno skupino so imenovani:
vodja: dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo
Ministrstvo za finance
Član: Uroš Knez
Namestnik: Uroš Gregorič

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Članica: Adriana Čegec
Ministrstvo za infrastrukturo
Član: Leskovšek Damjan

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Član: Peter Pogačar
Namestnica: Alenka Žagar

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Član: Aljuš Pertinač
Namestnica: Anida Saraljič

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije
Članica: Janja Ivanetič Novinec
Namestnica: Valentina Dervarič
Ministrstvo za kulturo
Članica: Emina Mulalič
Namestnik: Matej Srdinšek Firm
Ministrstvo za notranje zadeve
Član: Andrej Špenga
Namestnik: Zdravko Mele

Ministrstvo za obrambo
Članica: Ana Žganjar
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije
Član: Luka Ivanič
Ministrstvo za pravosodje
Član: dr. Ciril Keršmanc
Namestnica: Darja Tadič
Ministrstvo za zdravje
Članica: Tina Jamšek
Namestnica: Neža Kompare
Ministrstvo za zunanje zadeve
Članica: Nevenka Sterle
Namestnica: Ana Starič

Generalni sekretariat Vlade RS
Član: Miha Bizant
Namestnica: Darja Adamič

Služba Vlade RS za zakonodajo
Član: dr. Janez Pogorelec

Urad Vlade RS zamejce po svetu
Član: Robert Kojc
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Članica: Mira Vukovič
Vir: MJU
Soglasje k imenovanju v.d. direktorja Slovenskega šolskega muzeja
Vlada RS je dala soglasje k imenovanju mag. Staneta Okoliša za vršilca dolžnosti direktorja
Slovenskega šolskega muzeja, in sicer od 1. 8. 2016 do imenovanja novega direktorja
omenjenega zavoda, vendar največ za dobo šestih mesecev, to je do 31. 1. 2017.
S Sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski šolski muzej je bila v mesecu juniju 2016
pristojnost imenovanja direktorja javnega zavoda od ministra pristojnega za šolstvo, znanost in
šport, s soglasjem ustanovitelja, prenesena na svet zavoda.
Glede na dejstvo, da je bil novi svet javnega zavoda imenovan z dnem 7. 7. 2016, javni razpis
za direktorja javnega zavoda še ni izveden, je vlada dala soglasje k imenovanju mag. Staneta
Okoliša, dosedanjega direktorja Slovenskega šolskega muzeja, za vršilca dolžnosti tega
zavoda.
Vir: MIZŠ
Vlada imenovala delovno skupino za spremljanje in vrednotenje Strategije razvoja javne
uprave 2015-2020
Vlada RS je sprejela Sklep o imenovanju delovne skupine za spremljanje in vrednotenje
Strategije razvoja javne uprave 2015-2020. S tem preneha sklep Vlade Republike Slovenije št.
00405-7/2015/5 z dne 29. 7. 2015.
Vlada je 29. 4. 2015 sprejela Strategijo razvoja javne uprave 2015 – 2020 ter 29. 7. 2015
imenovala delovno skupino za spremljanje in vrednotenje strategije. Delovna skupina je
sestavljena iz strateške skupine in operativne delovne skupine.
Strateška skupina dvakrat letno obravnava in potrjuje poročilo o izvedbi ukrepov dvoletnih
akcijskih načrtov izvedbe strategije. Namen delovanja strateške skupine je ovrednotenje dela
po posameznih strateških ciljih in potrditev načrtov za nadaljnje uresničevanje strategije ter
predložitev periodičnih polletnih in letnih poročil v obravnavo Vladi RS. S prvim poročilom se je
Vlada RS seznanila dne 25. 2. 2016.
Zaradi učinkovitejšega zagotavljanja sklepčnosti na sejah strateške skupine, bolj smotrnega
poročanja o izvedenih aktivnostih Vladi RS ter nedavnih kadrovskih sprememb v Ministrstvu za
javno upravo, le-to Vladi RS predlaga spremembe:
1. Članstvo strateške skupine se razširja z imeni namestnikov članov; članstvo v skupini
preneha direktorju UMAR.
2. Dvakratno letno poročanje o izvedenih aktivnostih Vladi RS se spremeni na letno poročanje,
in sicer za obdobje posameznega leta najkasneje do 15. 2. naslednjega leta.
3. Zaradi nedavnih kadrovskih sprememb na Ministrstvu za javno upravo se spremeni
namestnik vodje strateške skupine, spremeni pa se tudi vodja in namestnik operativne delovne
skupine.
Vodstvo in članstvo strateške delovne skupine:
– vodja: Boris Koprivnikar, minister, Ministrstvo za javno upravo,
– namestnik vodje: mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo,
– člani:
– Andrej Verhovnik Marovšek, generalni sekretar, Ministrstvo za finance;
– Alenka Smerkolj, ministrica, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko
kohezijsko politiko,
namestnik: Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, Služba Vlade Republike Slovenije za
razvoj in evropsko kohezijsko politiko;
– Zdravko Počivalšek, minister, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
namestnik: Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo;
– mag. Darko Krašovec, generalni sekretar, Generalni sekretariat Vlade RS,
namestnik: Jaka Slokan, Generalni sekretariat Vlade RS;
– prof. dr. Janez Stare, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani;
– prof. dr. Marko Ferjan, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru;
– prof. dr. Borut Rusjan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Strateška skupina je odgovorna za ovrednotenje dela po posameznih strateških ciljih in za
potrditev načrtov za nadaljnje uresničevanje strategije ter predložitev letnih poročil v obravnavo
Vladi RS. Naloge strateške skupine so zlasti:
– koordiniranje, spremljanje in vrednotenje dela operativne delovne skupine za
spremljanje in vrednotenje Strategije razvoja javne uprave 2015-2020,
– potrditev načrtov za nadaljnje uresničevanje strategije,
– sprejem letnih poročil, ki jih pripravi operativna delovna skupina.
Strateška skupina poroča o izvedenih aktivnostih Vladi RS za obdobje posameznega leta
najkasneje do 15. 2. naslednjega leta.
Vodstvo in članstvo operativne delovne skupine:
– vodja: Jelena Tabaković, Ministrstvo za javno upravo
– namestnika:
– Marko Aškerc, Ministrstvo za javno upravo
– Matija Kodra, Ministrstvo za javno upravo,
– člani:
predstavniki Kabineta predsednika Vlade RS, Generalnega sekretariata Vlade RS, Urada
Vlade RS za komuniciranje, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko,
Ministrstvo za javno upravo ter Inšpektorata za javni sektor, upravnih enot, Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo
rastlin, Ministrstvo za finance ter Finančne uprave RS, Ministrstva za notranje zadeve ter
Inšpektorata RS za notranje zadeve, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter
Tržnega inšpektorata RS, Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti,
razvoja, investicij in turizma, Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, Ministrstva za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Inšpektorata RS za delo, Ministrstva za
obrambo ter Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ministrstvo za
infrastrukturo ter Inšpektorata RS za infrastrukturo, Ministrstva za zdravje ter Zdravstvenega
inšpektorata RS, Ministrstva za okolje in prostor ter Inšpektorata RS za okolje in prostor, Urada
Informacijskega pooblaščenca.
Naloge operativne delovne skupine so:
– priprava vsebine akcijskih načrtov,
– nadzor izvedbe zastavljenih ukrepov,
– vodenje podskupin na operativni ravni,
– poročanje strateški skupini o izvajanju ukrepov in o doseženem napredku dvakrat letno.
Operativna delovna skupina svoje naloge opravlja v naslednjih vsebinskih sklopih:
1. Racionalna organizacija javne uprave,
2. Programski proračun,
3. Vodenje projektov v javni upravi,
4. Upravljanje človeških virov,
5. Krepitev usposobljenosti javnih uslužbencev,
6. Javno naročanje,
7. Ravnanje s stvarnim premoženjem,
8. Izboljšanje zakonodaje, zmanjšanje zakonodajnih bremen in vključevanje ključnih
deležnikov,
9. Posodobitev upravnega procesnega prava,
10. Odgovorno, odprto in transparentno delovanje javne uprave,
11. Enotna kontaktna točka za uporabnike storitev javne uprave,
12. Ničelna toleranca do kršitve integritete v javnem sektorju,
13. Sistem vodenja kakovosti v javni upravi,
14. Posodobitev inšpekcijskega nadzora,
15. Učinkovita informatika, dvig uporabe e-storitev in interoperabilnost informacijskih rešitev.
Vir: MJU
Vlada sprejela sklep, s katerim je razrešila nekatere člane Koordinacijskega odbora za
državne proslave in prireditve in namesto njih imenovala nove člane

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, s katerim je razrešila naslednje člane
Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve:
– mag. Julijano Bizjak Mlakar, predsednico
– Antona Peršaka, člana
– Danila Markočiča, sekretarja odbora
in namesto njih imenovala naslednje člane:
– Antona Peršaka, ministra za kulturo, predsednika
– Damjano Pečnik, na predlog Ministrstva za kulturo, članico
– Majo Dimitrovski, sekretarko odbora.
Vlada Republike Slovenije je z dne 13. 11. 2014 imenovala Koordinacijski odbor za državne
proslave in prireditve. Ker je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb je Vlada RS nekatere
člane razrešila in namesto njih imenovala nove člane.

Vir: MK
Vlada imenovala Usmerjevalni odbor za izvajanje finančnih instrumentov v
programskem obdobju 2014-2020
Vlada RS je danes na redni seji imenovala v Usmerjevalni odbor za izvajanje finančnih
instrumentov v programskem obdobju 2014-2020 naslednje članice: mag. Neno Dokuzov,
mag. Alenko Marovt, Teo Pirih in Simono Cetin z Ministrstva za gospodarski razvoj in
tehnologijo; mag. Branko Bugarin z Ministrstva za infrastrukturo; mag. Aša Rogelj z Ministrstva
za okolje in prostor; mag. Simono Hočevar in Marjano Dermelj iz Službe Vlade RS za razvoj in
kohezijsko politiko ter Leo Jagodič Lekočevič z Ministrstva za finance.
Usmerjevalni odbor je posvetovalno telo za finančne instrumente, ki se financirajo s sredstvi
evropske kohezijske politike.
Naloge Usmerjevalnega odbora so skladne s 37. b členom. Usmerjevalni odbor deluje kot
posvetovalni organ glede:
– priprave ključnih elementov finančnih instrumentov v skladu s predpisi, ki urejajo javne
finance,
– priprave investicijske strategije,
– priprave predloga izvedbenega načrta,
– izbire izvajalca sklada skladov in
– spremljanja izvajanja finančnih instrumentov ob pripravi polletnega in letnega poročila o
napredku izvajanja.
Usmerjevalni odbor za svoje delovanje sprejme poslovnik in po potrebi v odbor imenuje tudi
opazovalce.
Vir: MGRT
Brezplačni prenos državnega premoženja na Občino Kidričevo
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep, da Republika Slovenija, Vlada Republike
Slovenije, sklene pogodbo o brezplačnem prenosu državnega premoženja št. C2130-
16Z213002, z Občino Kidričevo. Za podpis pogodbe je vlada pooblastila Zdravka Počivalška,
ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Predmet brezplačnega prenosa državnega premoženja z namenom uporabe v razvojne
namene sta nepremičnini parc. št. 981/10 (ID 6331033), pozidano zemljišče v izmeri 274 m² in
parc. št. 981/11 (ID 6331034), pozidano zemljišče v izmeri 1.743 m², obe k.o. 426 – Župečja
vas(zadevni nepremičnini), v upravljanju Ministrstva za infrastrukturo in v last Republike
Slovenije.
Zadevni nepremičnini namerava občina z namenom uporabe v razvojne namene uporabiti za
izvedbo načrtovanega projekta, in sicer »Obnova športnega parka v Strnišču« (načrtovani
projekt). Občina bo zadevni nepremičnini uporabljala za športno, rekreativno in
medgeneracijsko dejavnost. Občina bo v celoti modernizirala obstoječe športne površine:
preplastila bo igrišča za mali nogomet, košarko, odbojko in tenis; postavila bo dva lesena
večnamenska objekta v dimenzijah 5 x 6 m s pokrito teraso dimenzije 2,5 x 5 m in skladiščno
lopo dimenzije 3 x 3 m; obnovila bo električno in vodovodno instalacijo; uredila bo parkirna
mesta in razsvetljavo igrišč; nabavila bo novo športno opremo; uredila bo zelenice okoli igrišč
in uredila dostopno cesto do železniške postaje Strnišče, ki bo namenjena vsem uporabnikom.
Vir: MGRT
Brezplačni prenos državnega premoženja na Občino Dravograd

Vlada RS je na današnji redni seji sklenila, da Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije,
sklene pogodbo o brezplačnem prenosu državnega premoženja št. C2130-16Z213003, z
Občino Dravograd. Vlada je za podpis pogodbe pooblastila Zdravka Počivalška, ministra za
gospodarski razvoj in tehnologijo.
Predmet brezplačnega prenosa državnega premoženja na občino je nepremičnina parc. št.
75/0 (ID 225535), k.o. 832 – Goriški vrh, – kmetijsko zemljišče v izmeri 4.850 m² in pozidano
zemljišče v izmeri 2.088 m², ki je v upravljanju Ministrstva za obrambo in Sklada kmetijskih
zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter v lasti Republike Slovenije (zadevna
nepremičnina).
Zadevna nepremičnina se z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenaša zaradi
izvedbe načrtovanega projekta »Razvoj in ureditev Planinskega doma Košenjak«.
Občina bo zadevno nepremičnino uporabljala predvsem za turistično dejavnost, s poudarkom
na planinsko turistični ponudbi, s pestro kulinarično ponudbo in nudenjem nočitvenih kapacitet,
za izobraževalno dejavnost, za promocijsko in prireditveno dejavnost ter za medgeneracijska
srečanja.
Občina bo zadevno nepremičnino v celoti prenovila: obnovila bo ostrešje objekta, vodovodne
in električne instalacije; objekt bo energetsko sanirala; zamenjala bo grelne naprave; uredila
bo dostopne poti do objekta; uredila bo okolico objekta z izgradnjo otroških igral; zgradila bo
plezalno steno, kolesarnico, igrišče na mivki; uredila in obnovila bo športne objekte, igrišča,
klopi, kamp in šotorišče ter obnovila in vzdrževala bo planinske poti.
Vir: MGRT
Imenovanje članice UO JGZ Protokolarne storitve RS
Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z odstopno izjavo članice
upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije
mag. Mirande Groff Ferjančič ter hkrati sprejela sklep, da se v upravni odbor Javnega
gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije z 29. 7. 2016 za mandatno
dobo štirih let imenuje Mateja Bizilj Pogačar, sekretarka v Generalnem sekretariatu Vlade
Republike Slovenije.
Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije
v drugem odstavku 18. člena določa, da šest članov upravnega odbora imenuje ustanoviteljica.
Člani upravnega odbora so imenovani za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani.
Ker je dosedanja članica mag. Miranda Groff Ferjančič, zaradi imenovanja na mesto državne
sekretarke na Ministrstvu za finance dne 15. 7. 2016 podala odstopno izjavo zaradi
nezdružljivosti funkcij, se za članico upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda
Protokolarne storitve Republike Slovenije za mandatno dobo štirih let imenuje Mateja Bizilj
Pogačar, sekretarka v Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije.
Vir: GSV
Vlada o spremembi Skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave za leti 2016
in 2017
Skupni kadrovski načrt (SKN) organov državne uprave za leti 2016 in 2017 se na podlagi
dogovorov med predstojniki organov državne uprave spremeni tako, da se:
– dovoljeno število zaposlitev v kadrovskem načrtu upravnih enot zmanjša za pet (5)
zaposlitev, v Ministrstvu za javno upravo pa se poveča za (5) zaposlitev;
– dovoljeno število zaposlitev v Ministrstvu za notranje zadeve zmanjša za eno (1) zaposlitev, v
Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zmanjša za eno (1) zaposlitev ter v Ministrstvu
za finance (Finančni upravi RS) zmanjša za 2 (dve) zaposlitvi, v Ministrstvu za zdravje pa se
poveča za štiri (4) zaposlitve.
Gre za spremembe Skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave za leti 2016 in
2017, ki je bil sprejet s sklepom Vlade RS 10. 3. 2016.
Vir: MJU




(Visited 41 times, 1 visits today)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

− 5 = 4

Optionally add an image (JPEG only)